Perkutana endoskopska gastrostoma (PEG) kot oblika ohranjanja enteralnega prehranjevanja bolnikov je bila prvič opisana v letu 1980 kot alternativa klasični kirurški gastrostomy (KG). Najpogostejša indikacija za PEG je potreba po enteralni prehrani pri bolnikih, ki se niso sposobni samostojno hraniti in je varnejša in cenejša oblika zagotavljanja trajnega enteralnega pristopa v primerjavi s kirurškim pristopom.
Danes je tehnika postala metoda izbire hranjenja bolnikov, ki ne morejo požirati, a imajo povsem ohranjeno prehodnost in delovanje prebavil. Mednje spadajo bolniki po možganski kapi, poškodbi glave, komi zaradi dolgotrajne možganske hipoksije oziroma ireverzibilnih poškodbah možganov po oživljanju, pri bolnikih z malignimi boleznimi glave ali vratu in po možganskih operacijah. Pri akutno ogroženih bolnikih v enotah za intenzivno zdravljenje je hranjenje preko PEG zdravljenje z zmanjšanim tveganjem za sistemske okužbe, ugodnejšim učinkom na uravnavanje prebavnih procesov in manjšo verjetnost, da se razvije preobčutljivost na parenteralne zdravilne snovi.
Ugodnosti PEG pri kroničnih bolnikih se kažejo z bolje uravnanim beljakovinskim in energijskim ravnovesjem, zmanjšanim tveganjem za razvoj aspiracijske okužbe dihal in omogočajo lažje izvajanje nege takšnih bolnikov v negovalnih domovih in drugih zavodih za bolnike, ki potrebujejo trajno nego.
Ločimo tri osnovne tehnike vstavljanja PEG:
– potezno (pull – Ponsky) tehniko,
– potisno (push –Sachs-Vine) tehniko in
– vbodno (introducer) tehniko.