Pljučna embolija (PE) je zapora pljučne arterije, ki je najpogosteje povzročijo strdki. Ti v 95% primerov nastanejo zaradi trombusa ki po krvi potujejo iz globokih ven spodnjih okončin in male medenice. Strdek se zagozdi v križišču ven pljučne arterije ali tam, kjer se premer žile zmanjšata na velikost premera strdka ter delno ali popolno zamaši pljučno arterijo in krvi prepreči pot v pljuča. To povzroči različne bolezenske spremembe, ki ji opazujemo na dihalih in obtočilih. Pljučna embolija (PE) je pogosto stanje in predstavlja tretji najpogostejši vzrok akutnih kardiovaskularnih stanj (za miokardnim infarktom in možgansko kapjo).
Ocenjena incidenca pljučne embolije v ZDA je 65/100.000, kar bi v Sloveniji ustrezalo 1300 primerov letno. Gre za zelo resno stanje. Že pravilno diagnosticirana in zdravljena pljučna embolije ima smrtnost približno 1/12, nediagnosticirana in nezdravljena PE pa ima cca 1/3 smrtnost. Resne so tudi kronične posledice – razvoj pljučne hipertenzije. Ker so simptomi in znaki pljučne embolije nespecifični, je postavitev diagnoze težka. PE je pogosti spregledana, predvsem pri slabo pokretnih ali hospitaliziranih bolnikih in pri bolnikih z več boleznimi. Po drugi strani pa je pogosto tudi dejstvo, da klinični sum na pljučno embolijo po diagnostiki ni potrjen in je vzrok bolnikovih težav drugo bolezensko stanje.
Najpogostejši vzrok PE je globoka venska tromboza (GVT). UZ srca ima mesto pri sumu na obsežno pljučno embolijo, posebej v urgentnih enotah in enotah intenzivne terapije. Klasična pljučna angiografija, ki je bila včasih zlati standard postavitve diagnoze PE, se danes uporablja le v primeru interventne terapije PE – za aspiracijo / fragmentacijo strdkov v primeru centralne – masivne pljučne embolije ob kontraindikaciji za trombolizo. Preberi več o Pljučna embolija