Človek v procesu staranja prehaja skozi številne spremembe, kjer so udeleženi vsi organski sistemi, še zlasti so očitne biološke spremembe staranja, ki prinašajo tudi motnje hranjenja in zahtevajo vsestransko obravnavo.
Zaužita hrana in tekočina nam omogočata vzdrževanje vseh življenjskih funkcij. Uravnovešenost notranjega dogajanja pa je navzven vidno kot skladno delovanje vseh organov, premagovanje telesnih in duševnih naporov, dobro počutje in trdno zdravje.
Starostnik nima več enake zaznave okusa kot v mlajših letih in uživanje hrane izgubi svojo vrednost. Ravno tako se zmanjša občutek za žejo. Tako spremenjena potreba po hrani in tekočini ne vzbuja teka in ne ponuja ugodja ob uživanju. Kronične bolezni dodatno zavirajo tek in tako star človek zaužije premalo življenjsko pomembnih snovi in tekočine.
Vzroki motenj uživanja hrane so kronične bolezni, nedejavnost, socialni vzroki, uporaba zdravil in drugo. V strokovni literaturi pa avtorji navajajo primarne vzroke, kot so revščina, pomanjkanje hrane, socialna izolacija, invalidnost, slab vid, demenca, zavračanje hrane, neustrezna dieta, organske bolezni in funkcionalne motnje prebavil. Na nekatere vzroke lahko vplivamo ter jih poskušamo odpraviti. Sekundarni vzroki so lahko posledica prejšnjih težav ali pa se pojavljajo samostojno, kot slab ali povečan tek, oteženo žvečenje, preslabo vsrkavane snovi, enolična prehrana, napačno zaznavanje hrane in drugi.
(Radojka Kobentar, Milena Marinič, 2000)
V času naše prakse v domu upokojencev na Jesenicah (in tudi po bolnišnicah, skratka pri starejših) smo že opazili kar nekaj vzrokov za motnje hranjenja pri starejših.
Zagotovo pomanjkljivo zobovje (tudi dlesni) ovirajo žvečenje, grizenje in drobljenje hrane v ustih, posledično pa slabšo prepojenost vsebine s fermenti, tako je zmanjšano izkoriščanje snovi iz hrane, ki se vsrkavajo v kri. Če ima varovanec tremor rok oz. se mu roke tresejo, je tudi to motnja hranjenja, zato mu pri tem pomagamo in smo potrpežljivi. Preberi več o Motnje hranjenja starostnika