Katetrizacija predstavlja uvajanje urinskega katetra preko sečnice (uretre) v sečni mehur. Tehnika uvajanja urinskega katetra mora biti aseptična (Bahun,Mežik Veber,Romih, 2010).
Urinski kateter mora biti takšen, da ga bolnik dobro prenaša. Je mehak, obdrži obliko, kemično ne reagira in ne dela razjed (na sluznici). Izberemo primerno velikost, ta je za ženske 14-18 Ch, za moške 12-14Ch. Debelejši kateter lahko uporabimo pri ženski prej kot pri moškem. Običajno uporabljamo silikonske katetre, ki imajo balonček. Za polnjenje mehurčka (balonček) pri trajnih katetrih priporočajo le uporabo sterilne vode. Fiziološka raztopina povzroča kristalizacijo v kanalu balončka, kar lahko povzroči njegovo zamašitev. Za pravilno pritrjevanje katetra v mehurju normalno zadostuje 5 do 10 ml tekočine. Kateter deluje v sečnici kot tujek in lahko zaradi mehaničnega draženja, poškodbe, pritiska povzroči motnje prekrvavite sluznice in razjedo (Rozman et al., 2006).
Najpogostejša komplikacija pri vstavljenem urinskem katetru je okužba sečil. Bakterije lahko vstopijo v sečni mehur v času vstavljanja urinskega katetra , skozi lumen urinskega katetra, pri razstavljanju drenažnega sistema in vzdolž površine med urinskim katetrom in sluznico sečnice. Okužbe sečil zaradi vstavljenega katetra so najpogostejše bolnišnične okužbe (Bahun et al.,2010).