Povišana telesna temperatura in vročinski krči

Telesna temperatura je eden od vitalnih znakov. Uravnava jo termoregulacijski center v možganih (hipotalamus). Telesna temperatura ima dnevna nihanja (najvišja je zvečer, najnižja pa v zgodnjih jutranjih urah).
V otroškem obdobju je termoregulacija nestabilna in to tem bolj, čim manjši je otrok.
Oddajanje toplote:
Radiacija- sevanje toplote v okoliške predmete
Kondukcija- izguba toplote ob dotiku površin
Konvekcijo- izguba toplote v okoliški zrak
Evaporacija- izhlapevanje toplote iz površine telesa

Povišana telesna temperatura
1. Je zaščitni odgovor organizma na okužbo ali poškodbo.
2. Je zanesljiv in občutljiv znak bolezni.
Povišano telesno temperaturo začnemo zniževati, ko preseže 38,5 °C, pri otrocih, ki so že imeli vročinske krče pa že pri 38 °C.

Zniževanje povišane telesne temperature pri otroku
– Najprej začnemo s fizikalnimi ukrepi (mlačne kopeli, prhanje z mlačno vodo, mlačni ovitki telesa).
– Po navodilu z zdravnikom pa z uporabo sredstev proti vročini (antipiretiki).

VROČINSKI KRČI
Vročinski krči so krči pri otrocih med vročinskim obolenjem brez znakov okužbe osrednjega živčevja ali drugega opredeljenega vzroka (elektrolitsko neravnovesje, hipoglikemija, toksična encefalopatija (ILAE).
Vročinski krči so po mehanizmu nastanka, pa tudi po klinični sliki zelo podobni epileptičnim napadom. Ponovitve so razmeroma pogoste (v 30 – 40%), vendar to ne spremeni končnega izida, ki je praviloma ugoden. Preberi več o Povišana telesna temperatura in vročinski krči

Vzdrževanje normalne telesne temperature

Telesna temperatura je eden vitalnih znakov. Je izmerjeno toplotno stanje telesa, ki ga izražamo v stopinjah – na našem področju stopinjah Celzija (ºC).

Človek je homeotermno bitje: sam proizvaja in oddaja toploto, tako da vzdržuje neko stalno telesno temperaturo, ki se kljub nihanjem okolja le malo spreminja. Normalna telesna temperatura je pogoj za normalno celično presnovo in delovanje organizma kot celote.

 

Temperatura variira glede na telesno notranjost (jedro, sredica – torej temperatura notranjih organov in notranjosti glave) in površino (skorjo, ovoj – temperatura kože). Na telesni površini (temperatura kože) je za okoli 0,5°C nižja, kot v jedru. Tudi telesna površina nima povsod enake temperature – distalni deli so hladnejši od proksimalnih. Temperaturo jedra merimo v ušesih ali rektalno, lahko tudi v požiralniku, pulmonalni arteriji ali v mehurju s pomočjo invazivnih metod. Temperaturo površine – skorje pa aksilarno ali sublingvalno (oralno). Preberi več o Vzdrževanje normalne telesne temperature