Izobraževalno področje:
– rojena je bila 1923 v ZDA
– 1945 je diplomirala iz ZN
– 1948 je diplomirala iz ZN na fakultetnem nivoju
– 1957 je magistrirala
– 1961 je doktorirala iz pedagogike
Praktično področje :
– od 1945 opravljala delo na različnih področjih ZN
– 1961- 1966 je bila profesorica ZN
– 1966- 1968 je bila pomočnica direktorja za raziskovanje v ZN na področju ZDA
– 1968- 1972 je bila direktorica šole za ZN
– 1978- 1980 je bila koordinator kliničnega raziskovanja
– 1990 upokojila in bila zaslužni profesor
Razvoj teorije :
– ko je bila v NY na Columbian University je izdala knjigo Toward a theory of Nursing, ki je bila l. 1973 knjiga leta
– 1981 je izdala drugo izdajo in je v njej dodelala koncepte
– 1986 je izdala korikulum v ZN
Osnova teorije :
Teorijo je izpeljala direktno iz prakse. Zanimalo jo je kaj dela ZN, kaj je PZN, kaj je cilj ZN, kako so MS izobražene; kdo so MS?
Njena teorija temelji na dinamični teoriji in gre za teorijo interakcij. Na vse je gledala kot na sistem.
• temeljni cilj ZN je zdravje posameznika in širše skupnosti. Ljudje so odprti sistem v stalni interakciji s svojim okoljem
• temeljna interakcija je interakcija med MS in P, da dosežeta cilje
• koncepti so trije :
– socialni
– interpersonalni
– personalni
Vsi trije koncepti vplivajo drug na drugega in osrednja tema je človek, ki je prav tako sistem. Sistemski okvir skupaj funkcionira, vsi so med sabo povezani. Kingova teorija je zelo usmerjena teorija, MS in P sta v transakciji in morata delovati skupaj.
PERSONALNI SISTEM : »JAZ« kot subjekt
Je notranji sistem. V personalnem sistemu zelo dobro opiše človeka, posameznika. To je človeško bitje, to sem jaz. Jaz kot subjekt je v personalnem sistemu opisan kot kompleksna celota. Posameznikov jaz je seštevek vsega, kar označuje posameznika in vključuje sistem idej, vedenj- pristopov, vrednot, pripadnosti. Jaz je posameznikov notranji svet, ki je sestavljen iz drugih stvari in ljudi.
Razvoj in rast : jaz je subjekt rasti in razvoja, torej je rast in razvoj definirana kot proces človekovega življenja, ki pomeni premik od njegovih potencialov do doseganja samopotrditve, uresničitev samega sebe.
Čas in prostor : Čas je zaporedje dogodkov in občutkov, ter je edinstvena izkušnja na poti. Prostor obstaja v vseh smereh, je povsod enak in je definiran s fizičnim območjem znanim kot teritorij. Kamorkoli ga damo vedno se odvija interakcija in transakcija med MS in P.
Zaznave : podzavestno zaznavanje okolja, ki je odvisno tudi od izkušenj posameznika. To je subjektivni način zaznavanje realnost in je opredeljen glede na izkušnje in prirojene značilnosti. Zaznavanje je proces oplemenitenja podatkov, v katerem posameznik interpretira sebe, svoje telo, rast, razvoj, čas in prostor. Edinstvene kvalitete vsakega živega bitja so izražene znotraj vseh stvari. Vsako človeško bitje je zaznano v vsaki situaciji različno.
INTERPERSONALNI SISTEM
Zajema dve ali več oseb, oziroma manjše skupine, družino, negovalni tim, …
Koncepti interpersonalnega sistema so :
KOMUNIKACIJA
predstavlja direkten verbalen prenos informacij, ki je dvosmeren. Trdi, da je verbalna ( MS ) in neverbalna ( okolje ) komunikacija izmenjava simptomov in simbolov na relaciji MS in P in P in okolje.
INTERAKCIJA
je definirana kot obnašanje med dvema posameznikoma. Predstavlja proces občutkov in komunikacije med osebo in okoljem, ter med dvema osebama, ki se kaže kot verbalno in neverbalno obnašanje k skupnemu cilju.
VLOGA
pomeni pričakovano vedenje osebe v določeni situaciji. Oseba ima hkrati lahko več vlog ( študent, brat, prijatelj ) . Vendar so pričakovanja glede na posamezno vlogo kulturno določena. Ljudje komunicirajo o svojih pričakovanjih in glede na posamezno vlogo. MS ima vlogo, ki je definirana v negovalni situaciji, obsega pa :
– profesionalno delovanje
– uporaba spretnosti in znanja
– upoštevanje vrednot za določitev ciljev
– pomoč drugim za doseganje ciljev
STRES
je dinamična situacija, kjer je oseba v interakciji z okoljem. Obsega izmenjavo energije in informacij med osebo in okoljem, ki omogoča nadzor virov stresa. MS mora ugotoviti kje so viri stresa in te vire omejiti. Stres vpliva na človekovo zaznavanje in lahko zmanjša racionalnost.
TRANSAKCIJA
je proces interakcije v katerem človeško bitje komunicira z okoljem, ki ima zanj vrednost in pomen. Predstavljajo ciljno usmerjeno vedenje človeka za doseganje ciljev.
SOCIALNI SISTEM
Predstavlja ga okolje in vpliva na oba prejšnja sistema. Širše skupine ljudi s skupnimi interesi, bolnice, šole, društva, kot celota. Vrednotenje zdravstvenega sistema kot družbenega sistema zahteva poznavanje konceptov :
Organizacija : ki zajema štiri parametre :
– človeške vrednote ( oblika vedenja, potrebe, cilji, pričakovanja )
– naravno okolje ( materialni in človeški viri )
– delodajalec – zaposleni ali otroci – starši
– tehnologija za doseganje ciljev
Organizacijo vzpostavlja človek, ki določa položaj vloge in postavlja cilje.
Avtoriteta : je vzajemni proces v organizaciji, ki je povezan s položajem posameznika, kateri je pristojen za proces dela, priznanje in sankcije. Upoštevati pa mora človeka.
Moč- oblast : predstavlja možnost za uporabo organizacijskih virov za doseganje ciljev. Moč je označena kot univerzalna, situacijska, kot osnova v organizaciji, omejena z viri, dinamična in usmerjena k ciljem.
Status : je položaj posameznika v skupini ali skupine v odnosu do drugih skupin v organizaciji. Predstavlja status povezan s privilegiji, dolžnostmi in zahtevami.
Odločanje- kontrola : je dinamičen in sistematičen proces, ki je usmerjen k ciljem in zbiranjem alternativnih možnosti.
KONCEPTI INTERAKCIJE
Personalni, interpersonalni in socialni sistem so v stalni interakciji in vplivajo drug na drugega, zato se imenuje odprti sistem. Vsak od sistemov je ciljno usmerjen. Poudarjen pa je interpersonalni sistem.
MS in P morata doseči soglasje, ki bo vodilo do ciljev.
V ospredju je človek in sistemi, ki so skozi interakcije usmerjeni k ciljem . MS in P morata tesno sodelovati, skupaj morata ustvariti smer za vrnitev in ohranitev zdravja, da ta lahko ponovno funkcionira v predvidenih želenih vlogah.Interakcija je ciljno usmerjana za doseganje zastavljenih ciljev.
Elementi v odnosu MS in P, ki vodijo v transakcijo so:
– akcija
– reakcija
– skupno postavljanje ciljev
– usklajevanje mnenj pri ciljih
– soglasje mnenj za dosego ciljev
– transakcija
– doseganje ciljev
Predlogi za uspešno interakcijo med MS in P :
– če je spoznanje v odnosu MS in P natančno, bo prišlo do medsebojnega vplivanja
– če bo prišlo do uresničitve, bodo doseženi cilji- realizacija
– če bodo cilji doseženi bo ZN učinkovita
– če bo odnos med MS in P povzročil uresničitev, bosta povečana rast in razvoj
– če se bosta dopolnjevali pričakovana in izpolnjena vloga MS in P, bo prišlo do uresničitve načrta ZN
– če pride do spora v odnosu MS in P, bo prišlo do stresa v odnosu
– če MS s posebnimi znanji in spretnostjo z komunikacijo informira pacienta, bo prišlo do skupnega postavljanja ciljev in do doseganja le teh
Notranje omejitve :
– MS in P se ne poznata
– MS je pooblaščena za izvajanje profesionalne ZN
– P potrebuje storitve, ki jih zagotavlja MS
– MS in P sta v specifičnem razmerju, kjer imata: MS znanje in spretnosti za izvajanje ZN in pacient znanje in informacije o sebi.
Zunanje omejitve :
– interakcija poteka med dvema osebama
– interakcija je omejena na profesijo ZN in P
– je interakcija do katere prihaja v naravnem okolju ( včasih P in MS nista ista krvna grupa )
KONCEPTI METAPARADIGME
ČLOVEŠKO BITJE : o človeku govori celostno, nanj gleda kot na odprti sistem, ki je v konstantni interakciji z okoljem. Je zavestno, socialno, racionalno in časovno orientirano bitje z zmožnostjo zaznavanja in občutenja, ter reguliranja k določenim ciljem. Domnev o posameznikih :
– so duhovna bitja
– imajo zmožnost razmišljanja, vedenja, izbir
– skozi jezik in simbole beležijo svojo zgodovino
– predstavljajo odprti sistem transakcij z okoljem
– so edinstvena in holistična bitja
ZDRAVJE : je dinamična življenjska izkušnja, ki zahteva stalno prilagajanje človeka stresnim situacijam v zunanjem in notranjem okolju, s pomočjo posameznih virov. Bolezen pa je takrat, ko ni več ravnovesja.
OKOLJE : se konstantno spreminja. Ljudje so z okoljem v nenehni interakciji. V ospredju je socialni sistem.
ZN : je interpersonalni proces akcij in reakcij, pri čemer MS in P gresta skupaj skozi sprejemanje odločitev za doseganje ciljev: vzdrževanje zdravja, vrnitev zdravja, pomoč umirajočim.
PROCES ZDRAVSTVENE NEGE
1. faza PZN UGOTAVLJANJE POTREB
MS in P izmenjujeta informacije, da lahko zastavljata cilje in usmerjata vse aktivnosti za doseganje ciljev. V tej fazi gre za intervju, kot tehniko pristopa k človeku, opazovanje, nujno je tudi ocenjevanje. Komunikacija je nujna, saj se z njo ugotovijo potrebe in odstopanja. Na koncu pridemo do negovalnih diagnoz.
2. faza PZN NAČRTOVANJE
Pomeni postaviti cilje in sprejemanje odločitev kako doseči cilje. MS in P skupaj naredita načrt ciljev, ki spadajo v vsakodnevno življenje. Doseganje ciljev pa je odvisno od človekove sposobnosti interakcije in soglasja.
3. faza PZN IZVAJANJE NAČRTA
MS mora upoštevati, da je P edinstveno bitje, kateremu mora prilagoditi izvajanje intervencij. Vloge morata uskladiti in sprejeti. Uspešna trasakcija omogoča le natančna in vestna interakcija.
4. faza PZN VREDNOTENJE
Daje opis rezultatov, daje povratno informacijo o učinkovitosti ZN.
( merljiva, dokazana, zapisana )
PREDNOSTI IN OMEJITVE TEORIJE
• teorija doseganja ciljev temelji na psihologiji človeškega bitja v okviru sistemske teorije
• teorija je dala prispevek z vidika interaktivnega pristopa za doseganje ciljev ZN ( pomoč pri ohranitvi in povrnitvi zdravja, aktivnosti ZN )
• teorija omogoča celovit pristop k ZN in interaktivno delovanje MS in P
• uporabna je na vseh področjih
• teorija zahteva poznavanje sistemskih teorij
= dinamične; osebne, medosebne in družbene
odprte sisteme ; akcija, reakcija, interakcija, transakcija in povratna informacija