KAJ VESTE O PARAZITU ASCARIS LUMBRICOIDES?
Je navadna človeška glista, je med največjimi, ki zajedajo črevesju človeka, samica je dolga do 35cm, samec je nekoliko krajši. Samica dnevno izleže preko 200 000 jajčec, po oploditvi gredo jajčeca z človekovim blatom v zemljo, kjer dozorijo larve približno v 6 tednih.
Te se prilepijo na rastline in človek jih poje, po zaužitvi larv zraste v tankem črevesju človeka majhna glista. Pri svojem zorenju lahko larve preidejo v kri, jetra, srce, pljuča, požiralnik.
Kontaminirana je voda, zelenjava, predmeti. Za dokazovanje vzamemo iztrebke v katerih iščemo jajčeca.
KAJ VESTE O CELIČNEM IMUNSKEM ODGOVORU IN RAZLOŽITE NJEGOVO VLOGO V SPECIFIČNEM IMUNSKEM SISTEMU?
Celični imunski odgovor se začne z vezavo Ag na receptor ustreznega limfocita T, tudi tokrat Ag posreduje makrofag.
To se odvija v sekundarnem limfotičnem organu. Ob vezavi Ag na T limfocit se začne ta razmnoževati in diferencirati v različne elektorske celice T.
KAJ JE STERILIZACIJA IN KAKO SPREMLJAMO USPEŠNOST POSTOPKOV?
Je postopek s katerim odstranimo vse žive mikroorganizme, tudi bakterijske in glivne spore na predmetih in izdelkih. Sterilnost pomeni 100% uničenje. Vrsta ali načini sterilizacije so lahko fizikalni in fizikalno-kemični & kemično-biološki.
Fizikalno nadzorovanje: obsega nadzorovanje merilnih naprav ter merjenje temparature tlaka, časa in vakuuma, vlage in koncentracije sredstev.
Kemično nadzorovanje: kemični indikatorji so papirni indikatorji, lističi, cevke s kemikalijami, ki spremenijo barvo, ko se predmet ogreje na določeno temperaturo, so nalepljeni na površino izdelkov. Ker kemični indikatorji niso dovolj varni, jih kombiniramo z biološkimi indikatorji, to je s sporami odpornih bakterij, ki ne smejo preživeti sterilizacije.
RAZLOŽITE POJME: FENOTIP, GENOTIP!
Potomci bakterij so navadno natančni posnetki materinske celice, vendar se bakterije zelo naglo razmnožujejo s številnimi potomci, zato v več milijonski populaciji lahko srečamo tudi nekoliko spremenjene potomke. Celica hčerke ima navadno enako gensko zgradbo ali genotp kot materinska celica. Na izražanje posameznih genov vpliva tudi okolje.
Glede na hrano v okolju nastane v določenem času povsem določen encim, ki ga bakterija potrebuje za presnovo hrane. Te značilnosti presnavljanja, odvisne od nastalega encima niso dedne in se izražajo le v določenih okoliščinah. To so fenotipske spremembe.
KAJ JE SANFORD IN KAKŠNI SO NAČINI ODVZEMA VZORCEV ZA PREISKAVO?
Za to mikrobiološko preiskavo potrebujemo 3-5 ml urina, razen v posebnih primerih, ko ga potrebujemo več. Z metodo čistega mokrenja odvzet urin preiskujemo v laboratoriju po Sanfordu.
S tem postopkom določimo število bakterij v 1ml urina. Najpogosteje jemljemo urin po metodi čistega mokrenja: po temeljitem umivanju anogenitalnega predela, prvi curek spusti bolnik v školjko, drugi curek prestrežemo v sterilno posodo, zadnji curek pa spusti spet v školjko. Sterilno posodo tesno zapremo in do prenosa v laboratorij shranimo v hladilniku, da se bakterije ne razmnožujejo naprej. Od odvzema vzorca pa do prenosa v laboratorij, ne sme preteči več kot 2uri.
KAJ SO PLAZMIDI IN KAKŠNA JE NJIHOVA VLOGA V BAKTERIJSKI CELICI?
Plazmid je del bakterijskega genoma, ki ni vključen v bakterijski kromosom. To so ekstrakromosomske genetične strukture, ima jih velik procent bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri leži 50-100 genov. Ta DNA se samostojno podvojuje, lahko pa se vključi tudi bakterijski kromosom, z transdukcijo- preko bakteriofaga,
s transformacijo- neposredni prenos, s konjugacijo- preko pilusa. Plazmidi se lahko prenašajo med bakterijami, običajno določajo lastnosti, ki za bakterijo niso življenjskega pomena, npr.: stvarjanje hemolizina, encimov, toksinov, odpornost proti antibiotikom.
KAJ VESTE O POVRŠINSKIH STRUKTURAH BAKTERIJ IN NJIHOVA FUNKCIJA?
Flageli ali bički so dolgi bičasti izrastki, ki izvirajo iz bazalnega zrna, ki se nahaja v celični steni. V glavnem bičke sestavlja posebna beljakovina flagelin. Bičke imajo predvsem paličaste bakterije, lahko imajo en biček (monotrihne), šop bičev na enem ali obeh koncih bakterije (lofotrihne), lahko pa so bički razporejeni po vsej površini (peritrihne).
Bički so organeli gibanja. Fimbrije ali pili so kratki in zelo tanki izrastki na celični steni, izvirajo iz citoplazemske membrane. Imajo jih samo nekatere bakterije, tiste z biči ali brez njih. Ti izrastki niso povezani z gibanjem. Pomagajo bakterijam, da se pritrdijo na celice gostitelja – faktor adhezije. S fimbijoni se bakterije pritrjajo na sluznico dihal in prebavil. Ena bakterija ima 100-500 fimbij.
KAJ VESTE O POVZROČITELJU MUMPSA?
Povzroča ga virus parotitisa, prenaša se kapljično, je srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemaglutinine in nevraminidazo. Virus po okužbi skozi dihala potuje v obušesnice, kjer se razmnožuje, vstopa tudi v kri in od tam v druge organe. Za mikrobiološki dokaz osamimo virus v celičnih kulturah iz brisov žrela, žlez slinavk, iz seča in možganske tekočine. Za potrditev bolezni ugotavljamo povečano količino protiteles v serumu.
KAJ VESTE O BAKTERIJI NEISSERIA MENINGITIDIS?
Neisseria meningitidis ali meningokok povzroča epidemični meningitis in meningokoksno sepso. Bolezen lahko nastane posamično, čeprav se pogosteje pojavlja v epidemičnih valovih, ki zajamejo več oseb. Občutljive so mlade osebe med 15-25 letom starosti. Velikokrat se razširi v vojski, če so prostori prenapolnjeni. Človek je edini nosilec meningokoka, pri katerem se zadržuje v nosnožrelnem prostoru. Meningokoki se širijo s kapljicami iz dihal in vstopajo v telo skozi nosnožrelni prostor, za preprečevanje uporabljamo cepivo. Znanih je več tipov, najpogostejši je kapsularni tip A,B,C. Za rast potrebujejo gojišče s segreto krvjo in povečano količino CO2 v zraku. Pri vnetju se nabira v živčevju gnoj. Bakterije, ki se razmnožujejo v krvi, okvarijo stene žil. Nastane huda bolezen s krvavitvami v kožo in življenjsko pomembne organe in smrt. Za osamitev meningokoka obarvamo razmak gnojnega likvorja in iščemo diplokoke v levkocitih in zunaj njih. V likvorju dokazujemo polisaharidne antigene.
KAJ JE ANTIGEN IN KAJ JE ALERGEN?
Antigen: mikroorganizme ali snovi, ki pri vstopu v gostitelja povzročijo imunski odziv imenujemo antigene. Za njih je značilno, da jih gostiteljeve celice imunskega odziva spoznajo kot tuje, da imajo molekulsko maso večjo od 10 na četrto daltona in, da imajo določeno fizikalno in kemično zgradbo. Najpogostejši antigeni- imunogeni so beljakovie, lahko pa so antigeni tudi polisaharidi, lipopolisaharidi, lipoproteini.
Alergen: če je imunski odziv ob stiku z antigenom neskladen ali pretiran, nastanejo bolezni, ki jih imenujemo preobčutljivostne reakcije ali alergija. Za nastanek alergij sta potrebni prvi in ponovni, praviloma pa večkratni stik z antigenom, kar povzroči preobčutljivost ali senzibilizacijo. Tak antigen imenujemo alergen.
KAKŠNA JE VLOGA LIMFOCITOV B V SPECIFIČNEM IMUNSKEM SISTEMU?
Ime so dobili po sorodnem organu pri pticah Bursa Fabricii=črevesni izrastki, limfociti B so limfatični organi, ki niso odvisni od thymusa, vsaka celica B in njene potomke so odgovorne za eno vrsto antigenskega epitopa, na površini limfocitov B najdemo protitelesa razreda IgM ali IgM in IgD ter molekule MCH II. Molekule MCH II so pomembne predvsem za sodelovanje z limfociti T. Vloga limfocitov B je sinteza in sproščanje protiteles, odgovorni so za humoralno imunost, ki barira na produkciji specifičnih protiteles, ki nastanejo ob kontaktu z antigenom.
KAKŠNJA JE RAZLIKA MED DEZINFEKCIJO IN STERILIZACIJO?
Dezinfekcija ali razkuževanje: je postopek, pri katerem zmanjšamo število mikroorganizmov na površini ali predmetih za 99%. Pri razkuževanju želimo uničiti vse patogene mikroorganizme in zmanjšati število vseh mikroorganizmov, tudi najodpornejših oblik, bakterijskih spor. Razkuževanje izvajamo s toploto ali kemičnimi razkužili.
Sterilizacija: je postopek, s katerim odstranimo vse žive organizme, tudi bakterijske in glivne spore na predmetih ali izdelkih. Sterilnost pomeni 100% uničenje. Vrste ali načini sterilizacije so lahko fizikalni ali fizikalno-kemični.
KAJ VESTE O VIRUSU INFLUENZAE, KATERE TIPE POZNAMO, ZAKAJ SE MORAMO CEPITI VSAKO LETO IN ZAKAJ GROZI SVETU PANDEMIJA PTIČJE GRIPE?
Influenca se pojavlja v epidemičnih valovih, influenca A na 3 leta, influenca B na 6 let. Bolezen prevladuje v zmernem podnebju v hladnih mesecih- pozna jesen in zima.
Influenca A se širi hitreje in je pogostejša kot influenca B. Vzrok za nastajanje epidemij in pandemij je genetična nestabilnost virusa. Kaže se tako, da nastajajo novi sevi, ko postane populacija gostitelja imuna za stari tip. Virusi influenca so treh tipov, tip A, tip B in tip C.
KAJ VESTE O MIKROORGANIZMU HAEMOPHILUS INFLUENZAE?
Povzroča epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, pljučnico, vnetje srednjega ušesa, očesne veznice, meningitis in sepso. Prebiva v žrelu in nosno žrelnem prostoru ljudi, od njih se širi s kapljicami aerosola in izločki. Zajeda človeka.
Najbolj so ogroženo otroci stari 2-4 let. H.influenzae je po gramu negativni drobni bacil. Najbolj je patogen kapsularni tip B, proti kateremu so pripravili cepivo. H.influenzae je občutljiv na nizke temperature, zato je najbolje, da kužnine čim prej zasejemo na ogreta gojišča.
Najpogosteje preiskujemo sputum, kri in likvor. V likvorju, serumu in urinu neposredno dokazujemo polisaharidnikapsularni antigen B
KAJ VEŠ O POVZROČITELJU PLINSKEGA PRISADA?
Plinski prisad je vnetje, ki ga ponavadi povzroča mešanica klostridijev, med katerimi prevladuj Clostridium perfringens vsaj v 80%. Razvije se v zelo umazanih rokah (vojne rane,prometne nesreče,raztrganine), zato je treba rane nemudoma kirurško oskrbeti. Clostridijske spore so povsod po zemlji in okolju. Clostridije izločajo več strupov, ki jim omogočajo razkrajanje tkiva.
Iz okužene rane se vnetje širi v podkožje, v mišice, kjer pride do razkrajanja tkiv. Značilno je, da je polno plina v tkivu in da je izcedek smrdeč. Nastane splošna zastrupitev telesa in smrt. Za bakteriološko preiskavo količinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Po osamitvi Clostridijev jih identificiramo do vrste, pri Clostridium perfringens določimo lecitinozo.
KATERE VIRUSE HEPATITISA POZNATE, OPREDELITE RAZLIKE IN PODOBNOSTI?
– HEPATITIS A: epidermični ali infekcijski, prenaša se z rokami, okuženo hrano in vodo. Je zelo droben, kubično someren virus z enovijačnim genomom RNK in brez ovojnice. Ne povzroča kroničnega vnetja jeter.
– HEPATITIS B: ali serumski hepatitis, prenaša se s serumom ali krvjo obolelih oz. nosilcev virusa. To se dogaja največkrat pri vbodih in vrezninah na delovnem mestu v zdravstvu. Okužimo se s krvjo, pa tudi skoz sluznice in očesno veznico. Virus se izloča s semensko tekočino, izločki nožnice, slino, nosno žrelnimi izločki in z znojenjem. Prenaša se pri spolnem odnosu in z okužene matere na otroka ob porodu. Povzroča dolgotrajno kronično vnetje jeter, ki se lahko nadaljuje kot rak jeter. Imamo cepivo. Hepatitis B sestavlja dvovijačna DNK, ovita v nukleokapsido.
– HEPATITIS C: povzroča kronična vnetja jeter in vironoštvo. Prenaša se s krvjo, transfuzijo krvi in krvnih izdelkov, s skupnimi iglami, vbodi, vrezninami in od okužene matere na otroka ob porodu. Je droben enovijačni virus RNK z ovojnico.
KATERE BAKTERIJE NAJBOLJ POGOSTO POVZROČAJO INFEKCIJE OPEKLINSKIH RAN?
Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeroginosa, Escherichia coli, Enterococcus faecalis.
KAJ VESTE O BAKTERIJI BORRELIA BURGDORFERI?
Spiralna bakterija, ki povzroča Lymsko boreliozo.
Borelioza je razširjena v ZDA in v Evropi, v SLO je endemična. Gozdni glodavci, predvsem miši, so rezervoar okužbe, ki se prenaša s klopi rodu Ixodes od živali na živali. Klopi so pri nas okuženi v visokem odstotku in bolezen prenašajo na človeka. Bolezni se izognemo, če se izognemo stiku z klopom. Klopa, ki se želo prisesati na telo, moramo nemudoma odstraniti. Borrelia burgdorferi je skupno ime za več tipov te bakterije, ki se pojavlja tudi v SLO.
Pri vbodu klopa nastane rdečkasta sprememba. Bakterija potuje v kri, se naseli v sklepih in centralnem živčevju, če bolnika ne zdravimo takoj. Od kožne spremembe do razvoja bolezni poteče več tednov ali mesecev. Pri nezdravljenih osebah nastanejo kronične okvare živčevja in sklepov. Borelijo iščemo v vzorcih kože, v krvi, v likvorju in v sklepni tekočin. Za osamitev je potrebno zelo bogato gojišče, ker so borelije za gojitev v laboratoriju zelo zahtevne.
KAJ VESTE O PARAZITU TRICHURIS TRICHIURA (bičeglavec)?
Je glista, ki ima obliko biča. Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bič, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ročaj biča. Zajeda v debelem črevesju in povzroča vnetje. Razširjen je po vsem svetu. Človek je edini gostitelj. Ta parazit ponavadi ne povzroča bolezenskih znakov. Jajčeca, ki se izločajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj časa zadrževati v okolju, da se človek lahko okuži. Mikroskopsko iščemo v iztrebkih značilna jajčeca.
KAJ SO SPORE IN KATERE BAKTERIJSKE VRSTE JIH TVORIJO?
Spore so mirujoča oblika bakterij, ki se ne delijo. Tvorijo jih bakterije iz rodu Bacillus in Clostridium.
KAJ SO DIFERENCIALNA GOJIŠČA?
So gojišča, ki vsebujejo snovi, ki zavirajo razmnoževanje drugih bakterij, ne pa tistih, ki jih želimo izolirati iz mešane flore. Takšna gojišča so na primer krvni agar s telusitom za …..bakterije, laktozni agar po Drigalskem (Russelovo gojišče), tioglikolatni bujon za anaerobne bakterije.
KAKŠNA JE RAZLIKA MED KAPSULO IN GLIKOKALIKSOM?
Kapsula: izloček bakterijske celice, ki ima enako obliko kot bakterija, vključuje le posamezne bakterije (Klebsiella pneumoniae, Clostridium perfringens), lahko je tanka, debela, mehka, sluzasta, trda. Zgrajena je iz polisaharidov in glikoproteinov. Bakterije s kapsulo so odporne proti fagocitozi, lažje vdirajo v kri in tkiva – invazivnost. Kapsula omogoča tudi pritrjevanje na gostitelja. Je pomemben virulentni dejavnik, hkrati pa ščiiti bakterijo.
Glikokaliks: rahla polisaharidna sluz, ki jo izločajo nekatere bakterije, obdaja skupke več bakterij.
KAJ VESTE O PARAZITU TAENIA SAGINATA?
Ali progasta trakulja, pri nekaterih ljudeh ne povzroča znamenj bolezni, drugi pa imajo bolečine v trebuhu, imajo drisko in hujšajo. Edini končni gostitelj je človek, vmesni je govedo. V iztrebkih se izločajo jajčeca z členki.
Če pridejo jajčeca v govedo, se v živali sprostijo ličinke, ki predrejo steno črevesja, nato potujejo po mezgovnicah v kri in druge organe, tam se encistirajo. Človek se okuži, če poje z mesom mehurnjak (cisto), v kateri so glave za številne nove trakulje. V prebavilih kmalu zraste nova trakulja, ki je lahko dolga do 12 metrov.
ZASTRUPITEV S HRANO!
Bacillus cereus je povzročitelj, je G+ bacil, aerobni, sporogeni, izloča termostabilen toksin (povzroča bruhanje), izloča tudi termolabilen toksin (povzroča driske), najdemo ga predvsem v močnatih jedeh (npr.kuhan riž).
KAJ VESTE O CLOSTRIDIUM DIFFICILE?
Živi povsod v okolju, v zemlji, vodi, črevesju zdravih ljudi. Njegova količina se poveča pri bolnikih, ki dobivajo veliko količino kemoterapevtikov zaradi zdravljenja nekaterih dolgotrajnih bolezni. Uničenje normalne bakterijske populacije v črevesju, zaradi neizmerne uporabe antibiotikov omogoča razbohotitev te bakterije. Je anaerobna G+ paličasta, sporogena bakterija, ki z izločanjem strupov (enterotoksina in citoksina) okvari črevesno sluznico, povzroča drisko in psevdomembranozno vnetje.
NAŠTEJTE NAJBOLJ POGOSTE BAKTERIJSKE POVZROČITELJE INFEKCIJE RODIL?
– Treponema pallidum: sifilis
– Neisseria gonorrhaeae: kapavica ali gonoreja
– Chlamydia trachomatis: mengonokokno vnetje sečnice ter vnetje rodil
KAJ JE VIRUSNA TRANSFORMACIJA?
Je vgraditev dela DNA molekule iz celice donorja v celico recipienta. To je najstarejši poznani način prenosa dednega materiala.
Pri transformaciji sprejme celica recipienta majhen del DNA molekule celice donorja. Celica, ki je zmožna vgraditi takšen del DNA, je kompetentna celica. Del celične stene se razgradi in DNA donorja vstopi v celico recipienta. Nova DNA se vgradi v DNA sprejemnika, nastane rekombinantna.
KAJ JE GRAMSKO BARVANJE IN NA ČEM BARIRA?
– bakterije barvamo zaradi lažjega opazovanje
– v bakteriologiji uporabljamo običajno barvanje po Gramu ( sestavljeno barvanje- metilvijolično, lugal, etanol, fuksil, safranin)
– na osnovi tega barvanja razlikujemo po G+ (modrovijolične) in po G- (rdeče) bakterije
– sposobnost sprejemanja barve je odvisna od zgradbe celične stene bakterij
NAŠTEJTE VSAJ TRI NAJPOGOSTEJŠE BAKTERIJSKE POVZROČITELJE MENINGITISA!
– Borrelia burgdorferi
– Neisseria meningitidis
– Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae (širita se iz dihal)
KAJ VESTE O CELIČNEM IMUNSKEM ODGOVORU IN RAZLOŽITE NJEGOVO VLOGO V SPECIFIČNEM IMUNSKEM SISTEMU?
Celični imunski odgovor se začne z vezavo Ag na receptor ustreznega limfocita T, tudi tokrat Ag posreduje makrofag. To se odvija v sekundarnem limfotičnem organu. Ob vezavi Ag na T limfocit se začne ta razmnoževati in diferencirati v različne elektorske celice T.
ful domer