Za vsakega bolnika pomeni sprejem v bolnišnico veliko spremembo v njegovem življenjskem ritmu. Kadar prihaja na bolnišnično zdravljenje prvič, ga je strah, saj ne ve, kaj ga tam čaka. Postavlja si različna vprašanja kot so:

• S kakšnimi ljudmi bom kontaktiral?
• Ali bodo prijazni?
• Bodo imeli posluh za moje težave?
• Se bom moral odpovedati svojim navadam?
• Ali bo zdravljenje uspešno?
• Kako dolgo bom moral ostati v bolnišnici?

Zato je pomembno, kako bolnika sprejemamo v zdravstveno oskrbo.

Ob sprejemu ga je strah, ker je to zanj novo okolje, boji se bolečin zaradi bolezni ali preiskav, skrbi ga za svojce, dom in še marsičesa. Ob misli, da bo izpostavljen tujim ljudem in bo od njih odvisen, čuti tesnobo. Bolnik je osebnost, v željah in mislih neponovljiv, zato ravnamo prav, kadar to upoštevamo (empatičen odnos) (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006).

Cilji v času ob sprejemu na klinični oddelek so v tem, da bo bolnik:

• Spoštovan, ohranjeno bo njegovo dostojanstvo,
• deležen prijaznosti,
• zagotovljena mu bo zasebnost pri izvajanju postopkov in posegov,
• seznanjen bo s pravicami in dolžnostmi v času zdravljenja,
• seznanjen bo z določili hišnega reda.

Namen poteka postopka sprejema na oddelek je, da je bolnik ne glede na svoje bolezensko stanje spoštovan in v največji možni meri ohranimo njegovo dostojanstvo  (Tratnik, Bon, Romih).

Sprejem bolnika je lahko:

• načrtovan – bolnik je sprejet v bolnišnico po dogovoru z zdravnikom na določen dan
• nujen – kadar je bolnikovo življenje ogroženo – ogroženo je:

neposredno (večja krvavitev) ali posredno ( nezavesten bolnik, akutna obolenja).

V sprejemni ambulanti bolnika pregleda zdravnik, ki odloči o sprejemu; če je potrebno, naroči tudi nekatere preiskave. V primeru sprejema na oddelek v sprejemni ambulanti bolniku izstavijo osnovna dokumenta: popis bolezni in temperaturni list. V popis bolezni spadajo podatki medicinske anamneze, trenutno stanje bolezni, potek bolezni, terapija, ki jo bolnik dobiva v času zdravljenja ter končne ugotovitve o obolenju. Temperaturni list je namenjen dnevnemu beleženju vitalnih funkcij, bilanci tekočin, izločanju seča in blata ter vpisovanju telesne teže. Zdravnik vpisuje terapijo, preiskave, dieto, razne posege. Negovalna dokumentacija zajema negovalni list, negovalno anamnezo, načrt zdravstvene nege, poročilo negovalnega tima, ocene ogroženosti za padec ter razjede zaradi pritiska, list intenzivne nege. Pri huje prizadetem bolniku, kjer je motena zavest, zabeležimo le nujne podatke (iz osebne kartoteke zdravstvene kartice), ostale manjkajoče podatke pa zabeležimo kasneje, ko je bolnik že na oddelku, v postelji (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006).

REŠEVANJE PROBLEMA

Oseba, ki sprejme bolnika, naj ne bo »avtomat«, ki pobira napotnice in zdravstvene izkaznice, ampak naj bo do vsakega bolnika vljuden človek. Zanima naj se zanj, ga posluša in opazi, da bo bolnik rad nekaj povedal, mu naj tudi prisluhne. Ob prvem stiku z bolnikom naj bo pozoren na njegovo splošno počutje.

Ob sprejemu bolnika na oddelek, ga pozdravimo, se predstavimo z imenom in priimkom in odgovornostjo v službi zdravstvene nege na oddelku. Prevzamemo negovalno dokumentacijo in prevzamemo bolnikove osebne stvari. Ob prvi hospitalizaciji bolnika mu izročimo informativno brošuro o bolnišnici, odgovorimo na morebitna vprašanja v sklopu kompetenc službe zdravstvene nege. Bolnika seznanimo z oddelkom, sobo. Po namestitvi bolniku zmerimo in vpišemo na temperaturni list krvni tlak (zmerimo na obeh rokah, vnaprej merimo na roki, kjer je bil izmerjen višji krvni tlak), pulz, temperaturo, dihanje. Bolnika stehtamo in zmerimo višino. Ocenimo ogroženost bolnika za nastanek razjede zaradi pritiska po shemi po Nortonovi ter ogroženosti nevarnosti za padec. Opravimo negovalno anamnezo, izpostavimo negovalne probleme, ugotovimo probleme in naredimo načrt dela iz katerega so razvidni bolnikovi problemi in potrebe po zn. V kuhinji se naroči hrana oz. dieta za bolnika. Ugotovimo ali ima bolnik zobno protezo, da poskrbimo za posodo kamor jo bo shranjeval. Natančno popišemo vse osebne stvari, ki jih ima pri sebi. Popis in podpis naj bo čitljiv. Podpiše naj se tudi bolnik; kadar se bolnik ne more ali noče podpisati sam, naj popišeta osebne stvari in se tudi podpišeta dva člana negovalnega tima.

Enako se vpisujejo tudi naknadno prinešene osebne stvari.  Po namestitvi in prvem opazovanju bolnika se pogovorimo s svojci. Svojci nam povedo o bolnikovih navadah, željah, mi pa jih seznanimo s časom obiskov, kje in kdaj bodo dobili informacije o zdravljenju, kdo bo bolnikov zdravnik, skratka z vsem kar jih še zanima v zvezi z zdravljenjem in zdravstveno nego.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE

Sprejem bolnika na oddelek, prvi stik z njim in prvi vtis so ključnega pomena. Vloga medicinske sestre pri sprejemu je bistvenega pomena, saj vsi podatki in informacije vplivajo na potek zdravstvene nege. Najbolj ugodno je pridobiti čim več informacij od pacienta samega ali od svojcev, če je le mogoče. Odprt odnos, dobra komunikacija in razumevanje pripomorejo k boljšemu sodelovanju ter nemotenemu poteku procesa zdravstvene nege. Pomembno je, da vzpostavimo pristen in odgovoren odnos do pacienta. Pri sprejemu moramo biti pozorni na vse posebnosti in odstopanja, vse zabeležiti ter poročati ostalim članom zdravstvenega tima. Bolnika je potrebno seznaniti z vsemi potrebnimi informacijami ter ga sproti obveščati o sami negi ter zdravljenju.

LITERATURA:

• Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2, Maribor: Pivec 2006
• Mavri Tratnik, J. Bon, J. Romih, Kolegij zdravstvene nege Postopek sprejema bolnika na oddelek bolnišnice po pregledu v sprejemni ambulanti, Psihiatrična bolnišnica Begunje
• Jus, M. Frankič, T. Lubi Sprejem in triaža pacienta v ambulanti nujne medicinske pomoči (ANMP)(Standardizirano delovno navodilo), Maribor, 2011