Vodenje bilance tekočin na oddelku za intenzivno terapijo in nego

Bilanca tekočin je rezultat seštevka celotne zaužite tekočine, od katere odštejemo izločeno tekočino. K zaužitim tekočinam sodijo:

  • vse sprejete tekočine enteralno (per os, po NGS ali PEG)
  • intravenozno aplicirana tekočina (Rozman, 2006).

K izločenim tekočinam sodijo:

  • izločen seč (diureza),
  • izločki drenaž,
  • izbruhane mase,
  • driska
  • tekočina, izločena z dihanjem in skozi kožo (normalno izgubi človek z dihanjem in potenjem od 700 do 1000 ml tekočine v 24 urah).

Bilanco tekočin vpisujemo v negovalno dokumentacijo (Rozman, 2006).

Voda je za človeka nujno potrebna, saj brez nje ne moremo dolgo preživeti. Naloge vode so naslednje: gradi telo, je topilo, omogoča osmotski tlak, je transportno sredstvo in uravnava telesno temperaturo (Požar, 2003).

Človeško telo vsebuje okrog 60% vode. Voda topi hranilne snovi, ki jih prenaša po organizmu. Prav tako topi odpadne snovi in omogoča njihovo izločanje. Zaradi različnih koncentracij snovi, raztopljenih v vodi, je možno prehranjevanje celic in odstranjevanje odpadnih snovi. Voda prenaša hranilne in odpadne snovi, pline, hormone, encime in protitelesa. S potenjem preprečujemo pregretje telesa. Naša telesna temperatura je stalna. Pri opravljanju težkega fizičnega dela, pri visoki zunanji temperaturi ali pri povišani temperaturi zaradi bolezni se lahko pregrejemo (previsoka telesna temperatura). To preprečimo s potenjem. Za izhlapevanje je potrebno precej toplote, ki jo voda odvzame organizmu. Telo se na ta način ohladi (Požar, 2003).

 

Tabela 1: Posledice izgube vode

Izguba telesne teže v % Posledice
2 so 5 % blaga dehidracija
6 do 9 % zmerna dehidracija
10 do 14 % huda dehidracija
20 % smrt

(Ivanuša, 2008)

REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZDRAVSTVENE NEGE

Vsem bolnikom, na oddeleku za intenzivno terapijo in nego merimo vse vitalne funkcije, saturacijo in vodimo bilanco tekočin. Sprejetim uvedemo urinski kateter in tako imamo popoln nadzor nad diurezo, katero ob praznjenju urinske vrečke napišemo na terapevtski list. Zelo ogroženim diurezo tako kot vse vitalne funkcije merimo in dokumentiramo vsako uro, za kar potrebujemo drugačno urinsko vrečko. Koliko naj bo urne diureze nam pove formula – 0,5 ml urina na kilogram idealne telesne teže, po navadi se orientiramo, da ta količina normalno znaša 30 ml urina na eno uro. Zmanjšana urna diureza lahko pomeni dogajanje v ledvicah, na primer ledvična odpoved. Če količina urina ni zadovoljiva po 3 urah, o tem obvestimo zdravnika. Pri urinu opazujemo barvo in pa primesi.

Na terapevtskem listu je razpredelnica v katero vpisujemo:

  • ob kateri uri je bolnik dobil tekočino,
  • na kakšen način (per os, intravenozno, po sondi),
  • količino v mililitrih in
  • kaj je dobil (voda, čaj, juha, infuzije, paraenteralna hrana, hrana preko sonde…).

In razpredelnica v katero vpisujejo izločeno tekočino npr. količina izbruhane mase, če odvaja tekoče, kašasto blato (driska)…

Bilanca je rezultat seštevka celotne vnesene tekočine od katere odštejemo izločeno. Idealno bi bilo ravnovesje med prejeto in izločeno bilanco, ob upoštevanju vseh faktorjev (temperatura telesa, potenje…), ki vplivajo na končni rezultat. Če je seštevek negativen, pomeni da je bolnik dehidriran, še dodatno je ogrožen, če prejema diuretike. Nasprotno pa lahko zaradi prevelike vnesene tekočine nastanejo edemi in obremenimo krvni obtok, v takem primeru zdravnik odredi omejitev tekočin in dosledno pazimo, da ne prekoračimo predpisane tekočine

[wp_ad_camp_1]

Kritično mnenje: 

Na oddelku za intenzivno terapijo in nego sem opazila zelo natančno beleženje tekočinske bilance, kar do sedaj na svoji praksi še nisem zasledila. Zabeleži se tudi vsaka najmanjša količina tekočine, npr. količina fiziološke, s katero prebrizgamo intravensko kanilo.

VIRI:

Ivanuša A, Železnik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede;2008.

Požar J. Hranoslovje – Zdrava prehrana: Učbenik za predmet zdrava prehrana in dietetika v drugem letniku srednjih zdravstvenih šol. Maribor: Obzorja;2003:68-72.

Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Pernat VS. Zdravstvena nega 2. Maribor: Založba Pivec;2006:144-49.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja