1. naštejte sprednje dele očesa: roženica, sprednji prekat, šarenica z zenico in del beločnice, veznica
2. kaj je očnica in kaj leži v njej: ali orbita je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina
3. katere so očesne ovojnice: zunanja očesna ovojnica daje očesu obliko in oporo(beločnica in roženica), srednja skrbi za prehrano očesa(žilnica) notranja pa sprejema svetlobo in zaznava slike(mrežnica)
4. naštej prostore v notranjosti očesa: sprednji prekat, zadnji prekat in steklovinski prostor
5. kaj veste o beločnici: je bela, razmeroma čvrsta, neprozorna vezivna opna. Objema skoraj celo zrklo in predstavlja neke vrsta očesni skelet. Nanjo priraščajo očesne mišice
6. kakšne so značilnosti roženice: je prozorna, brez žil in polna živčnih končičev. Prozorna ostane le če je vlažna.
7. kaj prekriva veznica: pokriva notranjo površino vek
8. naštejte dele žilnice(uvea): šarenica, ciliarno telo ali ciliarnik in žilnica v ožjem pomenu
9. naštej značilnosti šarenice: po njeni obarvanosti ločimo barvo očesa, s pomočjo šareničnih mišic se oži in širi ter tako določa količino svetlobe, ki prihaja v oko
10. kateri midriatik uporabljamo pri pregledu očesnega ozadja: Mydriacyl in Tropicamid
11. katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni vlogi: deliciliarni nastavki in ciliarna mišica; glavne nalogeizloča prekatno vodico in uravnava akomodacijo
12. razložite glavne anatomske značilnosti mrežnice: je najvažnejši del očesa, saj čutilne celice-to so čepki in paličice, ki so sestavni del mrežnica-s pomočjo fotokemičnih procesov spreminjajo svetlobo v živčni dražljaj. Iz mrežnice izvirajo tudi živčne niti.
13. kaj veste o vidni poti: živčni dražljaj potuje od čutilnih celic po obeh očesnih živcih, ki se na bazi lobanje nad hipofizo križata (chiasma opticum), v primarne in sekundarne vidne centre v možganihvidna pot
14. kje je zakotje in čemu služi: v zakotju se stikajo roženica, beločnica in koren šarenice. V tem delu odteka skozi pore prekatna vodica iz očesa v Schlemmov kanal.
Oftalmološki pregled
1. kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov očesa (obrambni trias): stiskanje očesa(blefarospazem), moteča svetloba(fotofobija) in solzenje(epifora)
2. naštej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mrežnici in vidni poti: rdečina, toplota, bolečina, motnje vida(dvojni vid, meglena slika,popolna izguba slike,..) iskrenje in bliskanje pred očmi
3. kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetljavo: evertiramo veke, okulomotorno ravnotežje oči in njihovo gibljivost
4. katera dva osnovna oftalmološka aparata poznate in čemu služita: biomiroskop ali špranjska svetilka(poveča podrobnosti v področju vek, veznice, roženice, v sprednjem prekatu, na šarenici, leči in v steklovini) in oftalmoskop(gledamo lomne medije, predvsem prozornost leče in steklovine, očesno ozadje zlasti papilo očesnega živca in mrežnico z žilami, deloma pa tudi žilnico)
5. predstavite osnovni očesni pregled: pregled v fokalni razsvetljavi, okulomotorno ravnotežje oči in njihovo gibljivost, prehodnost solznih poti, pregled z biomikroskopom in oftalmoskopom, določitev centralnega vida in izmerimo očesni pritisk; rtg-slikanje, CT, MR, UZ vratnega ožilja,.
6. imenujte enega izmed lokalnih anestetikov v obliki kapljic: Tetracain, Novesin
7. naštejte nekaj dodatnih oftalmoloških preiskav: pregled globinskega vida, ultrazvočne preiskave očesa in očnice, pregled vidnega polja s pomočjo kinetične perimetrije, refraktometer za objektivno določanje lomnosti očesa,..
Očnica
1. kaj se nahaja v očnici: očesni živec, 4 preme in 2 poševni očesni mišici, del solzne žleze, še nekatere druge mišice, žile in živci, orbitalno maščevje z vezivnim tkivom
2. naštejte vzroke za spremembo položaja očesa v očnici: razvojne nepravilnosti, vnetja, poškodbe, tumorji
3. kaj je najpogostejši vzrok obojestranskega eksoftalmusa: hiperfunkcija ščitnice (Morbus Basedown)
4. kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija: kompleksna hormonalna in imunološka prizadetost
5. kdaj lahko pride do orbitalne flegmone: pri gnojnem vnetju sinusov (področje etmoidov), zlasti pri otrocih.
Veke
1. kako normalno zapiramo in odpiramo oko: s pomočjo mišice, ki dviga in spušča zgornjo veko (m.levator palpebrae). Spodnja veka pri tem miruje in je le za oporo
2. kaj je ptoza veke in kakšni so vzroki za njen nastanek: zgornja veka je deloma ali povsem spuščena. Je prirojena ali pa spremljajoč znak druge bolezni(ohromitev mišice, tumorji v očnici)
3. kakšne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze: moten razvoj vida(ker oko ne sodeluje pri gledanju), škilni odklon
4. kaj je entropij: mišične niti krožne mišice se prevrnejo čez rob, ki se z vejicami obrne navznoter. Zato vejice grebejo po roženici, kar povzroča solzenje in bolečineposledično vnetje roženice
5. kaj je ektropij? Kaj je lagoftalmus: ektropijveka obrnjena navzven; lagoftalmusnastane pri parezi obraznega živca, bolnik ne more utripati z vekami in ne more zapreti očesa
6. kaj je trihiaza: normalen položaj veke, le vejice so obrnjene proti očesu
7. kaj je hordeolum in kako se zdravi: je ječmenček (z gnojem napolnjen mehurček), zdravi se z vbodnoinzicijo(če se mehurček sam ne izprazni)+dodatno zdravljenje še z lokalnimi antibiotičnimi mazili in peroralni antibiotik
8. kaj je halacij in kako se zdravi: postopoma nastajajoča zatrdlina veke v področju Meibomovih žlez in sicer brez izrazitejših vnetnih znakov. Zdravi se operativno(incizija z notranje strani veke)
9. katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih: elastični tumor(leži na področju zgornjega temporalnega dela roba očnice)dermoidna cista in žilni tumorhemangiom
10. kakšen je bazaliom: običajno ne metastazira, raste počasi, ima tipično obliko z dvignjenimi robovi in vdrtinami, vlažečim centrom
11. kako zdravimo maligne tumorje vek: čimprejšna odstranitev
Solzni organ
1. naštejte dele solznih organov: sekretorni in odvodni del
2. naloga solzne tekočine: mehanično čisti sprednje dele očesa, uničuje bakterije in vlaži roženico
3. iz česa je sestavljena solzna tekočina: solze, sluz, maščobo, baktericidni ferment lizocin
4. naštej odvodne dele solznih organov: zgornja in spodnja solzna luknjica, solzna kanalčka, solznik
5. kdaj nastane povečano solzenje: psihično vzburjenje(jok), lahko je del obrambnega triasa ali posledicamotenega obtoka solz v odvodnem delu
6. kako preverimo prehodnost solznih poti: z izpiranjem
7. sindrom suhega očesa: posledica zmanjšanje tvorbe solz zaradi propadanja žleznega tkiva solzne žleze.
8. kako preverimo količino izločenih solz: z Schirmerjevim preizkusom
9. nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih: zastoj solz in sluzisolznik oteče nastane vnetje. Vnetje lahko ostane znotraj solznika, dobi obliko abscesa in se prej ali slej spontano predre.
10. zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanalčka pri novorojenčkih: novorojenčka mora čim prej pregledati oftalmolog, edino pravo zdravljenje je vzpostavitev solzno-nosnega kanala. Najprej poizkušamo z masažo solznika, s prebrizgavanjem, sondiranje+antibiotične kapljice
Veznica
1. katere dele veznice poznate: veznica zrkel, vezica vek, veznica zgornje in spodnje prehodne gube
2. kaj je veznica in kaj pomeni pojem »rdeče oko« : je gladka in vlažna sluznica. Hiperemija veznice, draženost očesa ali rdeče oko je vedno znak vnetja sprednjih delov očesa
3. naštejte osnovne znake konjuktivitisa: praviloma obojestranska prizadetost, obrambni trias, hiperemija vseh ther vezničnih delov, izcedek, včasih tudi oteklina veznice
4. katere konjunktivitise poznate glede na potek in trajanje vnetja ter na povzročitelje: potekakutni ali kronični konju.; glede na povzročiteljaneinfekcijski in infekcijski konju.+ epidemični konju.
5. epidemični konjunktivitis: adenovirusno vnetje, ki ga spremlja slabo počutje in povečane regionalne limfne žleze. Oko je močno rdeče, zlasti veznica v notranjem očesnem kotu, sekrecija je vodenosluzasta
6. naštejte zaščitne ukrepe pri akutnih konjunktivitisih in pri konjunktivitisih z izrazitejšo sekrecijo: osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih robčkov za enkratno uporabo, uporaba svoje brisače in zdravil,prepovedano je merjenje očesnega pritiska, obveza očesa ni priporočljiva
7. katere povzročitelje konjunktivitisa pri novorojenčkih poznate: gonococcus in chlamydia oculogenitalis
8. kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo: klinična slika je zelo burna in se pojavi že 2-4dni po rojstvu. Zdravljenje je sistemsko in lokalno(z antibiotiki), istočasno se zdravi tudi starše
9. kaj je Credejeva profilaksa: profilaktično novorojenčkom takoj ob porodu v oči vkapljajo 1% srebrov nitrat
10. kaj veste o hiposfagmi: je krvavitev pod veznico zrkla, lahko nastane spontano. Klinična slika je zelo pogosto dramatična, bolniki so prestrašeni, stanje pa je popolnoma nenevarno. Zdravljenje ni potrebno.
11. kaj je pterigij: je vasularizirana guba veznice zrkla, ki praviloma nazalno prerašča rob roženice in postopoma raste proti njenemu centu. Zdravljenje je operativno
Roženica
1. kako se hrani roženica: iz obrobnih žilic, prekatne vodice in iz solznega filma
2. naštejte lomne medije: roženica, prekatna vodica, zenica, leča, steklovina
3. kakšen je normalen premer roženice pri odraslih: 11,5mm (10 do 13mm)
4. kaj je potrebno narediti dojenčku, če sumimo, da ima povečano roženico: potreben je čimprejšnji pregled pri oftalmologu, da izključimo kongenitalni glavkom
[wp_ad_camp_1]
5. značilnosti in zdravljenje roženične razjede(ulcus corneae): značilnostioko je močno rdeče, prisotna je gnojna sekrecija in bolečina, vnetje šarenice in gnoj na dnu sprednjega prekata v obliki belkasto-rumenega nivoja, lahko pride do roženične preforacije; končni rezultat je vedno večja ali manjša neporozna roženična brazgotina s trajno okvaro vida. Zdravljenječimprejšnja hospitalizacija bolnika, takojšna lokalna in sistemska antibiotična terapija, odvzetje brisa veznice in roženice za določitev povzročitelja in antibiograma
6. herpetični keratitis: povzroča virus herpes simplex, vnetje se začne na površini roženice, ima obliko vejice(lepo vidi po obarvanju s fluoresceinom-vidi s pomočjo biomikroskopa), nagnjenje k vnetjem in pogosto ponavljanje izbruha bolezni predvsem pri virozah in kadar se zniža odpornost organizma zaradi drugih vzrokov. Posledica ponavljanj je lahko trajna okvara vida
7. kaj veste o oftalmičnem herpes zosterju: lahko se vnamejo povrhnji in globoki deli roženice, gre za prizadetost prve veje n. trigeminusa z močnimi bolečinami in tvorbo mehurčkov na koži polovice lasišča/čela/zgornje veke/nosu, povzroča ga virus varicella zoster, zdravimo z virustatiki peroralno in lokalno
8. kaj je keratitis e lagophthalmo in kakšno je zdravljenje: posledica sušenja roženice, ko bolnik ne more zapreti očesa zaradi okvare obraznega živca, okvara je lahko začasna ali pa trajna. Zdravimo z vlažno komoro, mazili, viskoznimi kapljicami
9. zakaj nastane bulozna keratopatija: posledica večje okvare notranjega, endotelnega sloja roženice. Nastane po težjih vnetjih, po poškodbah ali po težkih operativnih posegih na sprednjih očesnih delih.
10. kaj je keratokonus, kakšen je potek bolezni: je značilno počasno tanjšanje ene ali obeh roženic v centralnih predelih, roženica je vedno bolj stožčasto izbočena, bolezen je po vsej verjetnosti generično pogojena in se začenja po puberteti z naraščajočim astigmatizmom. Postopoma včasih pa tudi v kratkem času postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, vidna sposobnost pa vedno bolj slaba
11. zdravljenje keratokonusa: v začetku lahko vid popravimo z očali, kasneje s trdimi kontaktnimi lečami; pri napredovanju bolezni je edino uspešno zdravljenje presaditev roženice
12. penetrantna keratoplastika: je presaditev roženice(iz dajalca na prejemnika), premer transplantirane roženice je običajno 7,5mm in gre za t.i. optično keratoplastiko
13. pri katerih boleznih je uspeh keratoplastike najboljše, pri katerih najslabši: najboljšikeratokonus, najslabšimočno vaskularizirana roženica
14. refraktivna kirurgija: z različnimi posegi se poizkuša na roženici spremeniti lomnost očesa, za korigiranje astigmatizma in miopatije
Beločnica
1. značilnosti beločnice: skupaj z roženico sestavlja zunanjo očesno ovojnico, sestavlja 4/5 zrkla in v sprednjem delu prehaja v prozorno roženico. Sestavljena je predvsem iz fibroznih vlaken, zato je zelo čvrsta. Ščiti notranje dele očesa. Je bele barve in ni prozorna, kar je pomembno za delovanje optičnega sistema očesa. Na zunanjo površino se priraščajo zunanje očesen mišice, ki premikajo zrklo. V zadnjem delu je odprtina, skozi katero izstopa vidni živec
2. kaj je episkleritis: je vnetje povrhnjih delov beločnice, vidno kot ostro omejeno, rahlo dvignjeno področje z razširjenimi žilami veznice in povrhnjih delov beločnice, modrikaste barve
3. kaj je skleritis: je redkejše, globlje vnetje beločnice, ki je neostro omejeno področje v obliki vozlička, ki je na dotik zelo boleče
4. kaj je stafilom: stanjšana in izbočena beločnica