- Nevrologija je znanje o živčevju (struktura, delovanje, bolezni)
- Živčevje: nevron, sinapsa, nevrotransmiterji, zgradba centralnega (veliki možgani, možgansko deblo, mali možgani, hrbtenjača) in perifernega živčnega sistema (somatski in avtonomni), ventrikularni sistem in cerebrospinalni likvor, možganske ovojnice, živčni krvni obtok – arterije vene.
- Živčni sistem je celoten živčni aparat, ki je sestavljen iz centralnega dela (možganov in hrbtenjače) in perifernega dela (spinalnih in kranialnih živcev, avtonomnih ganglijev in pleksusov)
- Živčevje omogoča gibanje telesa, okončin …,intelektualno dejavnost (govor, delimišljenje, spomin, pisanje ….).
- Osnovna gradbena enota je NEVRON
- Osnovni nevrona- Celično telo,Dendriti, Akson
- Akcijski potencial se prenaša vzdolž aksona
- Akcijski potencial se prenaša iz nevrona na nevron
- Prenašanje AP iz nevrona na nevron omogočajo sinapse
- Presinaptični končiči vsebujejo nevrotransmiter.Postsinaptični končiči vsebujejo receptorje za nevrotransmiter.Vmes je sinaptična špranja
- OSNOVNi DELi CŽS:- Veliki možgani
– Mali možgani
– Možgansko debelo
– Hrbtenjača Somatski PŽS: senzorična in motorična živčna vlakna ter receptorji
Avtonomni PŽS: simpatični in parasimpatični PŽS
- DELI VELKIH MOŽGANOV
-
-
- Možganska skorja (girusi, sulkusi)
- Bela možganovina
- Talamus
- Hipotalamus
- Bazalni gangliji
-
- MOŽGANSKA SKORJA Je mesto višjih živčnih dejavnosti (spomin, govor, zaznavanje, mišljenje) del motoričnega in senzoričnega sistema
- Delitev možganov na režnje:
-
- Frontalni (čelni)
- Parietalni (temenski)
- Okcipitalni (zatilni)
- Temporalni (senčnični)
-
Hrbtenjača je sestavljena iz segmentov. Iz vsakega segmenta izhajajo spinalni živci. Hrbtenjača je avtocesta ki povezuje CŽS in PŽS
- Deli perifernega živčnega sistema PŽS
-Somatski PŽS: senzorična in motorična živčna vlakna ter receptorji
– Avtonomni PŽS: simpatični in parasimpatični PŽS
- Poznamo 12 parov možganskih (kranialnih) živcev
- Živčne dejavnosti so: voh, vid, sluh, okus, gibanje, čutenje, ravnotežje, spretnost, mokrenje, govor, prepoznava, spomin, presoja, vedenje
- Za živčne dejavnosti obstajajo živčni sistemi: –Vidni sistem
– Motorični sistem
-Senzorični sistem
-Ravnotežni sistem in sistem za koordinacijo
- Metode klinične nevrologije:
– KLINIČNI PREGLED: anamneza, nevrološki status, internistični status
– Slikovne nevrološke metode: CT, MR, PET, SPECT, fMR, Angiografija, Ultrazvočna metoda
– Nevrofiziološke metode: EMG, EEG, EP, mikro EMG
– Analiza cerebrospinalnega likvorja
- Namen klinične nevrologije je ugotoviti mesto okvare in vzrok okvare
- Motorični sistem omogoča hoteno gibanje: hoja, gibi okončin, glave in telesa, očesni gibi, obrazni gibi, požiranje, dihanje
- Slikovne nevrološke metode:
– CT računalniška tomografija
RTG žarki + računalniška obdelava slike
dober prikaz kostni struktur, slabše mehkih tkiv
hitra metoda, lahko dostopna
slab prikaz struktur v zadnji kotanji in v hrbtenici ni funkcionalna metoda
–MR magnetna resonanca
dober prikaz mehkih tkiv, slabše kostni struktur
počasna, težko dostopna
dober prikaz struktur v zadnji kotanji in v hrbtenici
ni funkcionalna metoda
– PET (pozitivna emisijska tomografija)
počasna, težko dostopna
je funkcionalna metoda
slab slikovni prikaz
– Prikaz žilja-angiografija
DSA (digitalna subtrakcijska angiografija)
MRA (magnetno resonančna angiografija)
CTA (CT – angiografija)
Doppler vratnih in znotraj možganskih arterij
– elektromiografija meri električno aktivnost mišic v mirovanju, med hoteno aktivnostjo in draženjem
– elektroencefalografija EEG meri električno aktivnost možganske skorje med mirovanje, fotostimulacijo in hiperventilacijo
– lumbalna punkcija- analiziramo CSL: proteine, celice, glukozo
ŽIVČNO-MIŠIČNE BOLEZNI
Zdravljenje prolapsa medvretenčne ploščice:
– kirurško
– fizioterapija
– analgetiki
Sindrom okvare živca
– Lokalne pareze, atrofije
– Izguba senzibilitete po tipu živca
– Izguba mitatičnih refleksov
– Parestezije
Polimiozitis je vnetna miopatija kot posledica avtoimunske reakcije.
( diag.: EMG, kretinin kinaza, aldolaza, mišična biopsija)
( zdravlj: kortikosteroidi, simptomatsko)
Mišične distrofije:Več dednih napredujočih bolezni mišic, ki imajo različne klinične slike.
Zdravljenje:
- Ortoze za vzdrževanje hoje in za odložitev nastanka skolioze
- Skrb za respiracijo, asistirano dihanje pri nočnem hipoventilacijskem sindromu
- Kirurško zdravljenje kontraktur ali zatrditve sklepov
- Zaželena telesna vadba po želji, vendar ne tako intenzivna, da bi povzročila mišično bolečino ali izčrpanost
- Zaradi zmanjšanih zahtev po kalorijah je potrebno nadzorovati prehrano in nastajanje maščobnih zalog
- Svetovanje družini in posamezniku
- Genetsko svetovanje
- Fizioterapija za vzdrževanje živčnomišičnih funkcij
EPILEPSIJA
Epileptični napadi: nenadne motnje v delovanju živčevja, ki se kažejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obnašanja, zavesti kar je posledica nenormalne električne aktivnosti v možganih.Te motnje so praviloma časovno omejene in popolnoma reverzibilne.
Epilepsije: bolezenska stanja pri katerih se ponavljajo (večinoma spontani) epileptični napadi
Razvrstitev epileptičnih napadov:
1. Parcialni napadi: a) enostavni – brez motenj zavesti
b) kompleksni – z motnjo zavesti
2. Generalizirani napadi (bilateralno simetrični in brez žariščnega začetka)
3. Nerazvrščeni napadi
- pojavlja se v vseh starostnih obdobjih – največ v otroškem obdobju in po 60. letu starosti
Razmerje med spoloma:enako pogosto pri ženskah kot moških
- ZNAKI IN SIMPTOMI:
Generalizirani napadi:-Absence – izguba zavesti ali ravnotežja – – Mioklonični – ponavljajoče se mišične kontrakcije
– Tonično-klonični – krči vseh okončin
Parcialni napadi:
– Enostavni žariščni napadi brez izgube zavesti ali zožene zavesti
– Kompleksni žariščni napadi z motnjo zavesti
Vročinski krči:
– Pojavljajo se v starosti od treh mesecev do petih let
– Prisotna je zvišana telesna temperatura brez drugih vzrokov za krče
– Če vročinski krči nastopijo v prvem letu življenja je možnost ponovitve
51%
– Če vročinski krči nastopijo v drugem letu je možnost ponovitve 25%
– 88% vseh ponovitev vročinskih krčev se dogodi v prvih dveh letih
življenja
– Bolj zgodaj ko se krči pojavijo, večja je možnost njihove ponovitve
– Ponavljajoči vročinski krči verjetno ne predstavljajo velike nevarnosti
za nastanek epilepsije. Zdravimo jih z rektiolami diazepama.
Epileptični status
-Ponavljajoči se generalizirani krči brez povrnitve zavesti med napadi
Predstavlja nevrološko urgenco!
Vzroki:
– Možganski tumorji
– Hipoksija možganov (zastrupitev z monoksidom, anestezija)
– Možganska kap (ishemična ali hemoragična)
– Konvulzivni ali toksični agensi (svinec, alkohol, strihnin)
– Eklampsija
– Zvišana telesna temperatura
– Poškodba glave
– Vročinski šok
– Infekcija
– Presnovne motnje
-Odtegnitveni sindrom (alkohol)
Sprožilni dejavniki:
-Odvzem spanja
-Alkohol
-Psihične obremenitve
-Nekateri antihipertoniki – neravnovesje elektrolitov
-Utripajoča svetloba
-Telesna temperatura
-Menstruacija
-Drugi zunanji dejavniki (zvok, dotik ipd.)
Najvažnejša je natančna (avto in hetero) anamneza
Slikovne metode:
-CT možganov se uporablja pri potrebi po hitri diagnostični obravnavi
-MR možganov
-MR spektroskopija
-SPECT preiskava za dodatno opredelitev žarišč pri kandidatih za kirurško zdravljenje epilepsije
-PET možganov; enaka indikacija kot pri prejšnjih dveh; v Sloveniji ni na voljo.
GLAVOBOLI
Glavobol je klinični simptom, ki ga bolnik navaja kot bolečino v glavi
Prvi del: primarni glavoboli
- 1. Migrena
- 2. Glavobol tenzijskega tipa
- 3. Glavobol v rafalih in druge trigeminalne avtonomne bolečine v glavi
- 4. Drugi primarni glavoboli
Drugi del: sekundarni glavoboli
- 5. Glavobol povezan s poškodbo glave in/ali vratu
- 6. Glavobol povezan z boleznimi ožilja na glavi ali vratu
- 7. Glavobol povezan z ne žilnimi intrakranialnimi boleznimi
- 8. Glavobol zaradi delovanja kemičnih snovi in njihove ukinitve
- 9. Glavobol povezan z okužbami
- 10. Glavobol povezan z motnjami homeostaze
- 11. Glavobol ali obrazna bolečina, povezana z motnjo/okvaro/boleznijo
lobanje, vratu, oči, ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih
struktur obraza ali lobanje
- 12. Glavobol povezan s psihiatričnimi motnjami
Tretji del: nevralgije možganskih živcev, centralna in primarna
obrazna bolečina in drugi glavoboli
- 13. Nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine
- 14. Drugi glavoboli (neopredeljeni, nikjer razvrščeni)
Boleče strukture:
e Koža
e Mišice
e Periost
e Večje arterije
e Venski sinusi
e Trda možganska ovojnica
e Živci s senzibilnim nitjem
Znaki, ki kažejo na sekundarni glavobol:
– zastoj na očesnem ozadju
– otrplost tilnika
– šum nad očesom, vratnimi arterijami
– zadebeljena, grčasta, boleča temporalna arterija
– zvišan krvni tlak
– žariščni nevrološki znaki
MOŽGANSKO ŽILNE BOLEZNI
Možganskožilne bolezni so bolezni možganov, ki so posledica okvare možganskih žil
MOŽGANSKA KAP
Je klinični sindrom za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad, ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24 ur in je žilnega, netravmatskega izvora.
Spadajo:
e Možganski infarkt
e Znotrajmožganska krvavitev (ZMK)
e Znotrajprekatna krvavitev
e Nekateri primeri subarahnoidne krvavitve (SAH)
TIA – tranzitorna ishemična ataka -Prehodni ishemični napad
Je klinični sindrom za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad ali motnje vida enega očesa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so žilnega izvora in v celoti izzvenijo.
2 osnovna vzroka za možgansko kap:
- Zapora žile
- Razpok žile
Posledica: – ishemija
– krvavitev,
Relativno tveganje za embolijo srčnega izvora
Veliko tveganje za embolijo
Atrijska fibrilacija (brez ali z revmatičnimi srčnimi boleznimi)
Infektivni endokarditis
Umetna srčna zaklopka
Svež srčni infarkt
Dilatativna miokardiopatija
Intrakardialni tumor (miksom)
Revmatična zožitev mitralne zaklopke
Vzroki subarahnoidne krvavitve:
– Anevrizma
– Arteriovenske malformacije
Dejavniki tveganja za možganski infarkt
Starost
Moški spol
Arterijska hipertenzija
Kajenje
Sladkorna bolezen
Atrijska fibrilacija
Ishemična bolezen srca
Karotidna zožitev
TIA ali predhodna MK
Periferna arterijska bolezen
Povišan fibrinogen v plazmi
Ishemična možganska kap
- Hiter razvoj simptomov in znakov; embolija (sek., min.) tromboza (min., ure)
- Pojav žariščne nevrološke simptomatike (odvisne od prizadetega področja-živčnožilni sindromi)
- pojav v spanju (tromboza)
pojav v budnem stanju (embolija)
4. Lokalni glavobol
5. Dejavniki tveganja
6. Prodromne TIA
Znotrajmožganska krvavitev
- Pogost glavobol
- Postopen razvoj žariščnega nevrološkega izpada (nekaj minut, ur)
- Žariščni nevrološki izpad,hemipareza/hemisenzorični izpad, homonimna hemianopsija hemiataksija
4.Arterijska hipertenzija
5. Začetek med budnostjo
6. Pogosto motnje zavesti
Subarahnoidna krvavitev:
- Glavobol (maksimalna intenziteta v sek.), po nekaj min. se bolečina razširi v vrat in hrbet
- 30-40% bolnikov izgubi zavest, pri 60% pa je spremenjena
- 10% bolnikov epileptični napad
- Pogosto slabost in bruhanje
- Otrdelost vratu (3-12 ur)
- Zmedenost/delirij pri 5% bolnikih
7.Znak Brudzinskega in Kerningov znak
8. Intraretinalne preretinalna subhiloidna krvavitev
9. Žariščni nevrološki znaki (redko) – III M.Ž.,
- Možganska kap je pogosta in pomembna nevrološka bolezen
- Osnovna potofiziološka mehanizma sta zapora in razpok arterije
- Najpogostejša je ishemična možganska kap
- Najpomembnejši potološki proces, ki okvari arterije in povzroči infarkt, je ateroskleroza
- Pogosti so tudi srčni embolizmi
- Redke vzroke možganskega infarkta moramo upoštevati pri mlajših bolnikih z možgansko kapjo
- Najpomembneši vzrok znotrajmožganske krvavitve je hipertenzivna lipohialinoza majhnih možganskih arterij, vzrok SAH pa anevrizme
8. Tako ishemija kot krvavitev sta dinamična patofiziološka procesa
9. Najpomembnejši spremenljiv dejavnik tveganja je arterijska hipertenzija
10.Klinična simptomatika pri ishemični možganski kapi je odvisna od velikosti infarkta in mesta okvarjenega žilnega povirja
11.Znotrajmožganska hipertenzivna krvavitev se pojavlja na tipičnih mestih
12.Najpomembnejši znak pri subarahnoidni krvavitvi je nenaden, hud glavobol
SPECIALNA NEVROLOGIJA
Del klinične nevrologije, ki se ukvarja z vzroki živčnih OKVAR (lezij)
Okvare so lahko:
- Žilne
- Neoplazemske
- Degenerativne
- Imunske ..
Okvara živčevja, ki nastane zaradi motnje v krvnem obtoku (možgani, hrbtenjača, PŽS)
Krvni obtok je lahko moten zaradi:
- zapore žil (arterij,ven)
- razpok žil
Posledica zapore žile:
- 1. Ishemija
- Povratna (reverzibilna); prehodni nevrološki izpad –TIA
- Nepovratna (ireverzibilna); možganski infarkt, infarkt v hrbtenjači.
Posledica razpoke žile:
- 1. Krvavitev
- V živčevje (znotrajmožganska kravavitev) (arterijska hipertenzija, hemangiomi, AV-malformacije
- Pod subarhnoideo (subarhnoidalna kravitev); razpok anevrizme
- Pod duro (subduralna krvavitev); poškodba
- Nad duro (epiduralna krvavitev); poškodba
ATEROSKLEROZA je obolenje srednje velikih arterij: pomembni patogenetski dejavniki: AH, SB, CS, debelost,hiperholesterolemija…..
Embolija
- Srčna (atrijska fibrilacija)
- Arterijska (trombembolija)
Posledica razpoka žile:
- Znotraj možganska krvavitev (hematom)
- SAH (subarahnoidna krvavitev
Vzrok razpoka žile:
- Arterijska hipertenzija
- Drugi: anevrizma, angiomi, kavernom, AV malformacija
KLINIČNA SLIKA – SAH
Nenaden hud glavobol, slabost, bruhanje, prehodna motnja zavesti ali persistentna motnja zavesti, meningealni znaki
Preiskavne metode:CT GLAVE, MR GLAVE, LP, angiografija, Doppler
ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP
Akutno zdravljenje:
- Tromboliza: topljenje strdka s rTPA
- Zdravljenje infekcij (aspiracijska pljučnica, uroinfekt)
- Uvedba tromboprofilakse (Heparin)
- Zgodnja mobilizacija (FTH)
- Terapija epi-napadov in uvedba antiepileptika
- Pri obsežnem edemu uvedba osmoterapije ali KRG dekompresija
Znotrajmožganska krvavitev
- Zmanjševanje edema (Manitol)
- Zunanja ventrikularna drenaža
- Op. terapija hematoma (lobarni hematomi)
- Uravnavanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter ostalih vitalnih funkcij
Subarahnoidna krvavitev
- Preprečevanja vazospazma-antagonisti Ca kanalčkov (nimodipin)
- Zmanjševanje bolečine
- Uravnavanje intrakranialnega pritiska (manitol)
- Uravnavanje krvnega tlaka in drugih vitalnih funkcij
- Sedacija (diazepam)
- Op. zdravljenje
MOŽGANSKI TUMORJI
Okvara živčevja, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti in razmnoževanja celic (možgani, hrbtenjača, PŽS).
Primarni možganski tumorji:
Gliomi : (tumorji iz podpornih celic) cca. 50% m. tumorjev
Meningiomi (tumorji možganskih, hrbtenjačnih open) cca. 25% m. tumorjev
Hipofizni tumorji (10%)
Acoustični nevrinomi (7.5%)
Origo najpogostejših sekumdarnih (metastatskih) tumorjev:
- Pljuča (ca bronhov)
- Dojke
- Ščitnica
- Ledvica (hipernefrom)
- Koža (melanom)
- Ca črevesja
Znaki tumorja so lahko zaradi:
- Zvečanega znotraj lobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL)
- Lokalne okvare
- Oddaljenih učinkov
Znaki povišanega ZLT(znotrajlobanjski tlak)
- Glavobol (jutranji, odvisen od povečanja tlaka)
- Slabost bruhanje
- Papiledem
- Motnje zavesti (kvantitativne)
ALZHIMERJEVA BOLEZEN
Degenerativno obolenje osrednjega živčevja, ki povzroči postopno pešanje višjih živčnih funkcij.
Napredujoča bolezen, ki zanesljivo vodi do globokega kognitivnega in socialnega upada.Povprečno preživetje 8 let
DEJAVNIKI TVEGANJA
-
-
- starost
- poškodba glave
- Downov sindrom
- pozitivna družinska anamneza
- apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19
- depresija
- bolezen ščitnice
- domnevni zaščitni dejavniki so izobrazba, kajenje in apo E2 alel
-
Nevroradiološke preiskave
- CT in MRI glave; hipokampalna volumetrija
- PET in SPECT; funkcijski preiskavi, ki ločita posamezne oblike degenerativnih demenc
PICK-ova DISEASE – FRONTOTEMPORAL DEMENTIA
Klinično se pogosto ne razlikuje od AB. Je zgodnješi začetek Klinično so zanke okvare frontalnega in temporalnega lobusa ter vedenjske motnje in ekstrapiramidni simptomi
–Raziskave kažejo na mutacijo gena na kromosomu 17 proteina (tau).
HUNTIGTONOVA HOREA
Dedna bolezen, za katero sta značilni horea in upad mentalnih funkcij. Potek bolezni je počasen. Simptomi se navadno pojavijo po 30 letu starosti. Ob nastopu simptomov ima večina bolnikov že potomce, ki so lahko podedovali bolezen.
Dejavniki tveganja :Pozitivna družinska anamneza (50 % možnost obolevnosti). Nove mutacije so redke. Pogosto bolniki zanikajo pozitivno družinsko anamnezo
ZDRAVLJENJE;
-Obravnava bolnikov
-Dokler je le mogoče ambulantna
-Splošni ukrepi
-Preprečevanje in zdravljenje zapletov
-Fizioterapija in delovna terapija
-Izobraževanje svojcev
-Genetsko svetovanje
-Aktivnosti
-Pacienta moramo obdržati aktivnega kolikor in dokler je le mogoče.
PARKINSONOVA BOLEZEN
Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanjkanja dopamina zaradi degeneracije celic v substanciji nigri.
– Študije kažejo, da zboli nekoliko več moških kot žensk.
– Začetek po 60 letu.
Glavni znaki
– Bradikineza
– Rigidnost
– Tremor v mirovanju
– Motnje ravnotežja
Zdravila, ki lahko poslabšajo PB
Nevroleptiki
Antiemetiki
Antihipertenzivi
Antagonisti kalcija:
AMIOTROFIČNA LATERALNA SKLEROZA- ALS
Obojestranska oslabelost z mišičnimi atrofijami. Najprej so prizadete roke ali noge, kasneje vsi udi. Prisotni so tudi: disfagija, dizartrija, prekomerno slinjenje in težave s požiranjem, prizadetost dihalnih mišic in glasilk, mišični krči in hujšanje so običajni.Bolnik običajno umre zaradi respiratorne paralize 3-5 let po post.diagnoze.
INFEKCIJSKE BOLEZNI ŽIVČEVJA (INFEKTIVNO-VNETNE OKVARE)
Okvara živčevja, ki nastane zaradi vnetja, ki je posledica delovanja mikroorganizmav (bakterij, virusov, parazitov)
Najpogostejše bakterije, ki okužijo CŽS:
- Pnevmokoki
- H. influence
- Meningokoki
Najpogostejše poti infekcije:
- Kri (hematogeno)
- Kontiguozno (pri infekciji sinusov)
- Direktno (poškodba, operacija).
Glivice: – patogene
– oportunistične
POTI ZA VSTOP INFEKTIVNEGA AGENSA V CŽS
– Hematogeno – iz drugih organov (pljuča, srca – zaklopke, Absces v ustni votlini)
– Direktno preko lobanje ali paranazalnih sinusov – lahko preko anastomotičnega venskega pleteža
– Odprte rane – kirurške ali travmatske
– Preko perifernih živcev – rabies
MENINGITIS ENCEFALITIS-vnetje možganovine
- Vnetje možganskih ovojnic – epileptični napadi
- Vročina – spremenjena zavest
- Hud glavobol – slabost in bruhanje
- Meningealni znaki Fotophobia – fokalni znaki
- Okvare možganskih živcev – vročina
- Arteritisi (infakti)
DEMIELINIZACIJSKE BOLEZNI CŽS (Okvara, ki povzroči poškodbo mielina)
- Ishemično (bela substanca < prekrvavitev kot siva substanca
- Multipla skleroza: (avtoimuno vnetje?)
- Progresivna multifokalna encefalopatija
- Postinfekcijski encefalitisi (avtoimuno)
- Radiacijske poškodbe, kemoterapija
- Dedne demielinizacije:
MULTIPLA SKLEROZA
Kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ne dedna nevroška bolezen. Pomembno vlogo imajo dejavniki okolja. Je multifokalno obolenje
Bolezen poteka v zagonih (znaki > 24 ur)
Med zagoni > 1 mesec
Tipični začetni simptomi in znaki:
- Optični nevritis
- Senzorični znaki
- Motorični znaki
- Diplopija in vertigo
KVANTITATIVNE MOTNJE:somnolenca,sopor,koma
POSTOPEK FORMALNEGA UGOTAVLJANJA VSEBUJE:natančno upoštevanje izhodiščnih pogojev; ugotovitev kliničnih znamenj možganske smrti; dopolnilne instrumentalne preiskave; dokaz ireverzibilnosti prenehanja možganskih funkcij
NAJHUJŠA OBLIKA SEK.MOTNJE INTELIGENCE: demenca, glavni sipt.pri tej obliki: motnja spomina
DESNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO: levega optičnega traktusa
ZA HORNEJEV SINDROM JE ZNAČILNO: da je očesna reža zožana; mioza IN nastane pri okvari: simpatičnih poti oz.vlaken
PRI POPOL. OKVARI 3.M.Ž. NASTANE: ptoza, midraza, divergentni strabizem
PRI OKVARI SP. MOT.NEVRONA NAST.:pareza,atrofija mišic,hiporefleksija
PRI OKVARI SPINOTALMIČNE POTI V TORAKALNEM SEGMENTU HRBTENJAČE NA DESNI STRANI UGOTOVIMO: senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi spodnji okončini
PERONEALNO (PETELINJO)HOJO VIDIMO PRI OKVARI: peronalnih živcev, dorzifleksorjev stopala
PRI GERSTMANOVEM SINDROMU UGOROVIMO: agnozijo prstov; agrofijo; akalkulijo, dezorientacijo levo-desno
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MOŽGANSKO KAP: art.hipertenzija; atrijska fibrilacija; sladk.bolezen; hiperlipidemija
TIPIČNA MESTA ZA HIPERTENZIVNO ZNOTRAJMOŽG:KRVAVITEV SO: možg.gangliji, mali možgani, možg.deblo.
TUMORJI ŽIVČIH OVOJNIC: nevrofibrosarkom, nevrinom
SIMPTOMI IN ZNAKI POVIŠANEGA ZNOTRAJLOBANJSKEGA TLAKA SO: glavobol, slabost,bruhanje; zastojna papila
DG.PRI MULTIPLI SKL:: magnet.res; lumb.punkcija
PARKINSONOVO B. ZDRAVIMO Z : preparati L-dope; MAO-B inhibitorji; dopaminskimi agonisti
PRI AMIOTROFIČNI LATERALNI SKLEROZI PRI KLINIČNEM PREGLEDU UGOTOVIMO: znake za prizadetost zg.motoričnega nevrona; in sp. Motoričnega nevrona; in jo potrdimo emg
ZA EPIDURALNO KRVAV.JE ZNAČ.: nastane zaradi rupture srednje meningeal. arterije; nastane lucidni interval; ugotovimo Hudchinsovo zenico
ZA SUBAKUTNO DEGENERACIJO HRBTENJAČE JE ZNAČ: okvarjeni so zadnji stebrički in piramidna proga; nastane po op.odstranitvi želodca; zdravimo jo z vit. B12
PRI POLIRADIKULITISU GULLIAN BARE UGOTOVIMO: ascedentne pareze; albumino-citološko disociacijo; znižane prevodne hitrosti; zdravimo z humanimi imunoglobulini; plazmoferezo
KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI: delirij; zamračenost
PRI APALIČNEM SIND:JE OKVARJEN DEL ŽIVČ.: hemisferi velikih možg.
PRI PRETRESU MOŽG.LAHKO NASTANE: anterogradna amnezija; reterogradna amnezija; amnestični sindrom
BITEMPORALNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO: optične hiazme
ZA HUTCHINSOVO ZENICO JE ZNAČ.:zenice je na eni strani razširjena; nima direktne reakcije na osvetljitev nastane pri okvari n.okulomotorisa
OKVARI N PRI.ABDUCENSA NASTANE: konvergentni strabizem
ZA OKVARO ZGOR.MOTOR.NEVRONA JE ZNAČ: pareze, povišan mišič.tonus; znak Babinskega; živahni miotatični refleksi
PRI OKVARI DESNE CEREB.HEMISFERE JE ZNAČ: ataksija levih udov; motnje ravnotežja pri hoji in stoji, nistabmus
RACAJOČA HOJA POMENI OKVARO: glutealne muskulature
PRI MOTORIČNI AFAZIJI JE MOTENO: imenovanje, fluentnost govora, pisanje, ponavljanje
MOŽG.KAP UGOTOVIMO Z: kliničnim pregledom; CT-glave;
SIMPTOMI SUBARAHNOIDALNE KRVAVITVE: nenaden močen glavobol, znaki meningealnega draženja
NEVROEPITELJSKI MOŽG.TUM. astrocitomi; oligodendrogliomi; glioblastom
ZA KLINIČNO ZANESLJIVO MULTIPLO S. MORAMO UGOTOVITI: dva zagona; dve klinični žarišči; eno klinično in eno paraklinično žarišče
ZAGONE PRI MULTIPLI ZDRAVIMO:citostatiki; kortikosteroidi
PRI PARKINSOVI B. UGOTOVIMO: tremor; rigor; bradikinezijo; dobro odzivnost na dopaminske agoniste
NAJPOGOST. FOKALNA DISTONIJA JE: spazmodični tortikolis,zdravimo z antiholinergiki; z butolinovim toksinom;nevroleptiki
ZGODNE KOMPLIK.KRANIOCEREB.POŠKODB SO: intrakranialni hematomi, poškodbe možg.živcev
ZA VILSONOVO BOL.JE ZNAČ.: da je dedna bol, motena je presnova bakra; okvarjeni so bazalni gangliji, okvarjena jetra, Kayser-Fleischnerjev obroč
PRI MIASTENIJI GRAVIS UGOTOVIMO: hitro utrujenje po mišičnem naporu, pozitiven prostigminski test, patološki emg; zdravimo z antiholinesterazami, kortikosteroidi, timektomijo
VKLENJENA ZAVEST-OKVAR MOŽ.STRUKT: motorične proge v možg deblu
OPTIČNA AGNOZIJA KAŽE NA OKVARO: aree parastiate in peristriate dominantne hemisfere
ZA NISTAGMUS VELJA: so nehoteni ritmični gibi oči; pojavi se pri okvari ravnotežnega aparata, pojavi pri okvari malih možgan
PRI CENTRALNI OKVARI PAREZI N.FACIALIS: bol. ima povešen ustni kot, ki se pri gibih ne premika, slabše okušaokvarjena:kortikobulbularna proga
ZA FASCIKULACIJE VELJA: so hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote; se pojavijo pri okvari sp. Motor. nevrona; spremlja jih atrofija mišic
ANOZOGNEZIJA JE: nesposobnost registriranja lastne hemipareze nastane pri okvari: desnega parietalnega režnja
ZA PARKINSONOVO HOJO JE ZNAČ: trup je nagnjen naprej, vsi sklepi na udih so lahno upognjeni; nastane pri okvari bazalnih ganglijev; koraki so kratki,drsajoči,brez spremljave rok
MED GENERALIZIRANE EPILEPTIČNE NAPADE PRIŠTEVAMO: tonično-klonične napade tip grand-mal; absence
MED PRIMARNE GLAVOBOLE: migrena; glavobol v rafalih; glavobol tenzijskega tipa
ZA POLIOMIOZITIS VELJA: je avtoimunska bolezen; predvsem so prizadete proksimalne mišične skupine; v serumu so povišani mišični encimi
PRI POLINEVROPATIJI V NEVROL.STATUSU UGOTOVIMO: motnje senzibilitete po tipu rokavu in nogavic; ugasle distalne mioptatične reflekse(ahilov refl.); težave pri hoji po prstih in petah VZROK PA JE LAHKO: genetski; sladk.bol.; kronične infekcije
OKVARA RADIALNEGA ŽIVCA: viseča roka; oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov; senzibilitetne motnje po palčevi strani hrbtišča roke
ALKALNA ENCEFALOPATIJA(Wernicke-Korsakov): nastane zaradi pomankanja vit.B1; v klinični sliki prevladujejo: ataksija,akcijski tremor,nistagmus okvare n.anducensa, zdravimo z vit.B1
V CEREBROSPINALNEM LIKVORJU PRI TBC MENINGITISU UGOTOVIMO: limfocitnopleocitozo; znižane koncent.glukoze; povišane beljak., bacile TBC
ZA MB.ALZHAIMER VELJA: je progresivna demenca; lahko jo zdravimo z inhibitorji acetilholinesteroze
REDKEJŠE DEMINILIZACIJSKE BOLEZNI: akutni desiminirani encefalomielitis in akutni.hemoragični encefalomielitis
POGOSTE MOŽG.METASTAZE: Ca dojke, bronha, hipernefrom
ISHEMIČNO MOŽ. KAP ZDRAVIMO:trombolizo, antiagregacijskimi zdravili
PRI ISHEMIJI MOŽG.DEBLA UGOTOVIMO:motnje koordinacije udov, okvaro možg.živcev, znake piramidne okvare, znake okvare spinotalmične proge
PSEUDOTUMOR(benigna intrakranial.hipert) VELJA: ugotovimo znake povišanega intrakranialnega tlaka
ZAVEST JE LAHK MOTENA:okvare mezancefalona, levega front.režnja
MIOTONOČNA-ADIJEVA ZENICA:zenica na eni strani zožena, nima direktne reakcije na osvetljitev,okvara: n.okulomotoriusa
OKVARA n. TRIGEMINUSA: izpad senzibilitete po polovici obraza
PO KONTUZIJI POŠKODBI MOŽ.: anterogradna; retrogradna amnezija
IZPAD CELOTNEGA VIDNEGA POLJA NA ENI STRANI: vidnega živca, optične hiazme, optičnega traktusa
OKVARA n.FACIALIS:pareza obrazne muskulature, motnje okusa
PRI GLOBALNI AFAZIJI MOTENO:Razumevanje govora; imenovanje; fluentnost govora; pisanje; ponavljanje
MULTIPLO S: POTRJUJEMO Z: oligoklonalnimi trakovi v CS likvorju; klinično sliko; MR; evociranimi potenciali
MULTISISTEMSKA ATROFIJA: okvara spodnjega motoričnega nevrona
POZNE KOMPLIK.KRANIOCEREB.POŠKODB: postravmatska encefalopatija, pseudotumor cerebrisubduralni hematom
POLIMIOZITIS:je miopatija, povišan kreatinin kinaza, prizadete proksimalne mišič skupine
POLINEVROPATIJA: genska, sladkorna bol.
ZA NEVRODEGENERAT.BOL.VELJA:predvsem primarne po vzroku;povezane s starostjo; značilne so patološke spremembe v določenih nevronskih populacijah, so kronične in progresivne
DEGENERATIVNA OKVARA BAZALNIH GANGLIJEV: Parkinsonova b.
DEGENERAT.OKVARA MOŽG.SKORJE:Alchaimarjeva, Pickova b.
KRITERIJI ZA ALCHAJMARJEVO: motnje spomina, višjih živčnih dejavnosti(govor,presoja), mišičnega tonusa in gibanja
KRITERIJI ZA PARKINSONA:mišična rigidnost, motnje gibanja(bradikineza,hipokineza), parkinsonski tremor
AMIOTROFIČNA LATERALNA SKLEROZA:lahko sta istočasno okvarjena zg. In sp. Motorični nevron, v klinični sliki so značilne fascikulacije, bolezen povzroči respirat insufic.
AKUTNI ZAPLETI PO POŠKODBI MOŽG: subduralni, epiduralni hemetom,postravmatska subarahnoidalna krvavitev
VIRUSI, KI POVZROČIJO VNETJE V CŽS:hespes simplex, enterovirus, citomegalovirus
BAKTERIJE: meningokok, hemaphilus influ. Pnevmokoki
POT VSTOPA V CŽS:krvni obtok(hematogeno),skozi rano, preko perifer.
ZA MENINGITIS ZNAČ::je vnetje možg.ovojnic, pri kliničnem pregledu ugotovimo mening.znakeMULTIPLA SK:je deminilizirajoče obolenje cent.živčevja, poteka z zagoni, MR pokažedeminilizirajoče plake v beli možganovini
PRI ZDRAVLJENJU MULTIPLE:citostatiki, kortikosteroidi,interferoni
MOŽGANSKI ABSCES:lahko hematogeno, povzroči žariščno nevrološko simptomatiko kombinirana inf.aerob.in anaerob.bakt,MR
ZA BROKOVO AFAZIJO JE ZNAČILNO: Govor netekoč; Razumevanje govora moteno
DEMENCA SE LAHKO RAZVIJE PRI: Difuzni možganski aterosklerozi,
Degenerativnem obolenju možganov Alzhaimer
ZA MOŽGANSKI PRETRES JE ZNAČILNO:
Je koverzibilna motnja možganske funkcije
Spremlja jo lahko retrogradna ali anterogradna amnazija
Izguba zavesti traja nekaj minut
ZA POLINEVROPATIJO JE ZNAČILNO:
Simetrični senzibilitetni izpad na distalnih delih okončin
Distalni mitotični refleksi so ugasli
MYASTHENIJA GRAVIS:
Hitra utrudljivosz ob mišičnem naporu, Spremlja jo timom
Potološka utrudljivost skeletnih mišic
OKVARA OPTIČNE HIAZME POVZROČI:
Bitemporalna hemianopsija; Nazalni izpad vidnega polja
ZA BULBARNO PARALIZO JE ZNAČILNO:
Dizartrija, Disfagija, Atrofija, Fascikulacija jezika
HOREATIČNI ZGIBI:
Sunkoviti, Neritmični, Asihroni, Zgibi udov in trupa
Močna kontrakcija mišic, trupa vratu
ZNAK BABINSKI:
Je plantarni odziv v ekstenziji
PRI CEREBRALNI OKVARI SE POJAVI:
Ataksija hoje, Cerebralni tremor
ZA TALAMIČNI SINDROM JE ZNAČILNO:
Hipalgezija, Hiperpatija; Disociirane motnje senzibilitet
PRI OKVARI SOMATOSENZIBILITORNEGA DELA MOŽGANSKE SKORJE UGOTOVIMO:
Nesposobnost spoznavanja predmetov s tipom
OKVARA SPODNJI MOTORIČNI NEVRON: pareza(lokalizirana), znižan,povišan mišični tonus, ni patoloških refleksov(Babinski,vartenbergov), ugasli,oslabeli miotatični refleksi, mišična atrofija, fascikulacije.
Piramidni sistem:
Ta je pomemben za hotene gibe (hoja, gibi okončin, glave in telesa, očesni gibi, obrazni gibi, govor, požiranje, dihanje)
Kako se kaže okvara zgornjega motoričnega nevrona?
– pareza (paraliza)
– spastično povišan mišični tonus
– pojav patoloških refleksov
– živahni miotatični refleksi
Kako se kaže okvara spodnjega motoričnega nevrona?
– pareza (paraliza) lokalizirana
– znižan povišan mišični tonus
– ni patoloških refleksov
– ugasli ali oslabljeni miotatični refleksi
– mišične atrofije
– fascikulacije
Ekstrapiramidni sistem:
Ta je pomemben pri refleksih drže telesa in udov.
Kako se kaže okvara ekstrapiramidnega sistema?
– akinetsko – rigidni sindrom
povečan mišični tonus-rigor
– hiperlinetsko- hipotonični sindrom
horea
athetoza
torzijska distonija
Kako se kaže delovanje simpatika?
– porablja energijo
– poveča AT, HR
– zmanjša prebavo
Kako se kaže delovanje parasimpatika?
– poveča energijo
– zmanjšuje AT, HR
– poveča prebavo
Kako se kaže ohromitev obraznega živca (facialis)?
– pareza ustnega kota
– ohromitev mišic polovice obraza
– nezmožnost zapiranja veke
– solzenje očesa na prizadeti strani
– lahko bolečina za ušesom
– sprememba okusa
– nezmožnost nagubanja čela
– slinjenje
Kakšni so klinični znaki pri okvari perifernega živca?
Motnje senzorike in motorike
Kateri so prvi tipični znaki za subarahnoidalno karvavitev?
– nenaden hud glavobol, ki se po nekaj min. širi v vrat in hrbet
– spremenjena ali izguba zavesti
– pogosto slabost in bruhanje
– 10% epileptični napad
– Otrtedelost vratu (3-12ur)
– Zmedenost, delirij pri 5%
– Znak Brudzinskega in Kerningov znak
– Žariščni nevrološki napadi so redki
Kateri značilni klinični znaki pri generaliziranih epileptičnih napadih?
– izguba zavesti ali ravnotežja
– ponavljajoče se mišične kontrakcije
– krči vseh okončin
Kateri je najpogostejši vzrok za znotrajmožgansko karvavitev?
Mikroanevrizme/hipertenzivna hialinoza
Znaki znotrajmožganske krvavitve!
– pogost glavobol
– postopen razvoj žariščnega nevrološkega napada
– žariščni nevrološki izpad- hemisenzorični izpad
– arterijska hipertenzija
– začetek med budnostjo
– pogosto motnje zavesti
Katere preiskave so pomembne za postavitev diagnoze pri multipli skleroze?
– klinična slika (zagon-začetek nekaj dni, tednov, mesecev)
– lumbalna punkcija (oligoklonalni trakovi)
– magnetna resonanca (demielinizacijske lezije)
– EP podaljšane latence
Začetni znaki multiplaskleroze!
– bolečine za očesom,
– motnje vida,
– mravljinčenje v udih,
– težave s koordinacijo pri hoji in z ravnotežjem
– ohromelost,
– motnje mokrenja.
Kateri so simptomi in znaki zvišanega intrakranialnega tlaka?
– glavobol
– papiledem
– slabost, bruhanje
– motnje zavesti- kvantitativne
– herniacije
Katere preiskave se dela za potrditev diagnoze možganskega tumorja?
– CT glave, hrbtenjače (z kontrastom)
– MR glave in hrbtenjače
– LP (karcinomatoza mening)
Kakšne žariščne epileptične napade poznaš?
Parcialni napadi:
– enostavni žariščni napadi brez izgube zavesti ali zožene zavesti
– kompleksni žariščni napadi z motnjo zavesti
Kateri glavobol je najpogostejši?
Glavobol tenzijskega tipa.
Prizadet čelni reženj klinični znaki:
Prizadetost nadzorovanja, uravnavanja in vzpodbujanja gibanja, prizadet neposreden spomin, govor, branje, pisanje, menjava leva-desna.
Kaj je refleks ?
Je fiziološki odziv, sprememba, ki jo povzročijo zunanje motnje- nehoten odgovor organizma.
Opiši refleksni lok
Mišično vreteno, aferentna senzorična živčna vlakna, motorična enota
Dražljaj-raztegnitev mišice
Odgovor- skrčenje mišice
Naštej katere reflekse preverjamo za spodnje ekstrimitete!
-babinski refleks in wartenbergov-koleno -kladivce
Naštej vzroke polinevropatij!
– diabetes
– rak
– bolezni vezivnega tkiva
– sarkoidoza
– AIDS
– Pomanjkanje vitaminov
Kaj je TIA?
Je tranzitorna ishemična ataka- prehodni ishemični napad
Je klinični sindrom za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad ali motnje vida enega očesa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so žilnega izvora in v celoti izzvenijo.
Klinični znaki glavobola brez avre!
– moti svetloba
– moti hrup
– slabost
– bruhanje
Katere demence poznamo?
– Alzheimerjeva demenca (najpogostejša)
– Pickova demenca
– Arteriosklerotična demenca
– Demenca po večjih možganskih kapeh
– Multiinfarktna demenca
– Demenca zaradi drugih bolezni
– Huntingotnova horea
Kaj je afazija?
To je motnja govora, ki nastane zaradi poškodbe možganov.
Kaj je agnozija?
Je nezmožnost prepoznavanja poprej znanih predmetov, oseb, barv. Nastane zaradi možganske okvare.
Naštej diagnostične preiskave pri epilepsiji!
– avto in hetero anamneza
– CT možganov
– MR možganov
– MR spektroskopija
– SPECT preiskava za dodatno opredelitev žarišč pri kandidatih za kirurško zdravljenje
– PET- pri nas ni na voljo
Pri katerih stanjih se razvije akuten glavobol?
– subarahnoidna krvavitev
– cerebralna krvavitev
– meningitis, encefalitis
– akutni migrenski napad
Kaj je prizadeto pri amiotrofični lateralni sklerozi?
Motorični nevroni:
– obojestranska oslabelost z mišičnimi atrofijami
– najprej so prizadete roke ali noge
– disfagija, prekomerno slinjenje
– prizadetost dihalnih mišic
– mišični krči, hujšanje
Klinični znaki prizadetosti okolomotornih živcev!
– diplopija
– škiljenje
– motnje očesnih gibov
Znaki tumorja:- povišan znotraj lobanjski tlak, lokalne okvare (pareze -prizadetosti obraza ustnega kota ,požiranja, senzibilitetne motnje, vedenjske motnje, afazija, halucinacije, ataksija, apileptični napadi
Senčni-temporalni reženj!
– zaznavanje in dojemanje slušnih in vidnih signalov
– ohranjanje čutnih informacij, čutno zaznavanje
– predelovanje informacij
– spomin, čustvovanje
Zatilni- okcipitalni reženj!
– težave percepcije
– optična agnozija- ne more prepoznati videnega
– težave prepoznanja vizualnih dražljajev
Subduralna krvavitev-krvavitev pod trdo možgansko ovojnico
Subarahnoidna krvavitev- krvavitev pod pajkasto možgansko ovojnico
Okvara radialnega živca!
– viseča roka
– oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov
– senzibilitetne motnje po palčevi strani hrbtišča roke
Alzheimerjeva- klinični znaki:
– amnezija
– afazija
– agnozija
– apraksija
– psihoza v pozni fazi
– depresija
– osebnostne spremembe
– vedenjske spremembe
– epileptični napadi
– izguba teže
Parkinsonova – klinična slika:
– bradikineza (upočasnenje gibov)
– rigidnost (ovirano izvajanje gibov)
– tremor v mirovanju
– motnje ravnotežja