Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

  • Domov
  • POŠLJI ZAPISKE IN GRADIVO
  • O piškotkih


Zapiski za kirurgijo in travmatologijo

8 novembra, 2015 v Kirurgija |

Natisni si članek! Natisni si članek!

KIRURGIJA

Definicija kirurgije:
– kirurgija je tista stroka, ki zdravi tako, da pri tem uporablja kirurški nož
– kirurgija je metoda zdravljenja pri kateri vedno prihaja do vsaj majhne krvavitve
– kirurgija je tista stroka, kjer pri zdravljenju bolezni pride do prekinitve kože ali sluznice
– kirurgija je stroka, ki jo v celoti nihče več ne obvlada

Zgodovinski mejnik – 1886 asepsa:
Predaseptična doba  praviloma vnetni zapleti, izid operacij negotov, visoka smrtnost
Aseptična doba  stalna izboljšava antiseptičnih ukrepov, vse bolj temeljita asepsa, večja varnost operacij

Predaseptična doba:
– 3000 let pred. n. št. babilon: incizije abscesov, cirkumcizije
– 1600 let pred n. št. egipčani: operacije na glavi
– 1552 pare: nekrektomija
– 1867 lister: antisepsa
– 1881 billroth: parcialna gastrektomia

Aseptična doba:
– 1886 BERGMAN: avtoklaviranje
– 1897 FRIDRICH: travmatska rana
– 1905 CUSHING: možganske operacije
– 1914 TOUFFIER: srčna operacija
– 1963 STARZL: presaditev jeter
– 1967 BARNARD: presaditev srca
– 1988 STARZL: multiorganska presaditev

Zgodovina kirurgije na slovenskem:
– 1703 J.K. F. de BRUN: splenektomija
– 1797 KERN: odprto zdravljenje ran
– 1847 NATHAN: etrova anestezija
– 1956 LAVRIČ : operacije na odprtem srcu

Kirurške šole na slovenskem:
– dunajska šola (prof. Von Eiselsberg)
– 1911 Franc Derganc
– Graška šola
– (prof. wolfler)
– 1907 Edo Šlajmer
– 1940 Božidar Lavrič – kirurška klinika

Pogoji za operacijsko delo (standardni kirurški pogoji so):
– posebni prostori
– posebni režim dela
– poseben material
– posebna orodja
– če ti pogoji niso izpolnjeni se operacija, razen v izrednih razmerah ne sme pričeti.

Temelji kirurgije:
– antisepsa
– asepsa
– anestezija
– transfuzija

Kirurški prostori:
– operacijska soba
– operacijski blok
Spremljevalni prostori:
– prostor za pripravo bolnika
– soba za prebujanje bolnika
– delovna soba s sterilizacijo
– garderobe

Antiseptčni postopki:
– 1867 lister
– odstranijo ali zmanjšajo število mikroorganizmov
– čiščenje
– razkuževanje
– sterilizacija

Čiščenje:
– zmanjša število vegetativnih oblik mikroorganizmov
– uporabljamo tam:
• kjer razkuževanje ni mogoče (npr sluznice)
• kjer je razkuževanje nepotrebno (npr tla v prostoru za pripravo bolnika)
• kot predstopnja razkuževanja

Razkuževanje:
– odstranimo vse vegetativne oblike mikroorganizmov
– uporabljamo tam
• kjer sterilizacija ni mogoča (operaterjeve roke)
• kjer sterilizacija ni potrebna (operacijska miza)

Sterilizacija:
– odstranimo vse vegetativne oblike in spore
– sterilizirani instrumenti in kirurški material je pogoj za aseptični način dela

Asepsa:
– 1886 Bergmann
– pomeni popolno odsotnost vseh oblik mikroorganizma v določenem okolju (npr operacijskem polju) in določenem času (čas operacije)
– aseptični način dela pomeni takšen način dela, da vzdržujemo asepso v potrebnem okolju in času

Kirurški instrumenti:
– instrumenti za prekinjanje
– prijemalni instrumenti
– držalni instrumenti
– specialni instrumenti.

– enostavni
– sestavljeni

Podajanje instrumentov:
– inštrumentiranje
– podajanje z držalnim delom naprej v razprto desno roko operaterja.
– ostri deli funkcionalnega dela so obrnjeni navzdol
– instrument spustimo, ko ga operater drži čvrsto

INSTRUMENTI ZA PREKINJANJE TKIVA:
– skalpeli nesestavljivi, sestavljivi
– —- držalo, rezilo
– držala št 1 – 4, največkrat uporabljamo držalo 3
– rezila za držalo št 3: koničasta, trebušasta, upognjena konica.
– brušenje vedno enostransko

Škarje:
– sestavljen instrument
– funkcionalni del sta rezilna kraka
– držalna kraka z prstnima zankama.
– ravne in ukrivljene
– tope in koničaste

Žlička:
– nesestavljen instrument
– za kiretažo, ekskohleacijo
– funkcionalni – zajemalni del – je naostren
– funkcionalni del je okrogel ali elipsast
– držalni del je tog, različno dolg

Prijemalka za čiščenje:
– sestavljen instrument
– prijemanje tampona za čiščenje
– funkcionalni del raven ali zavit
– funkcionalni del ima drobno profilirano površino
– držalni del ima zaporni mehanizem in prstne zanke

Prijemalka po peanu:
– za zapiranje žil, prijemanje mehkih tkiv
– funkcionalni del – kraka – sta profilirana
– sestavljeni instrument
– raven ali zavit funkcionalni del
– zaporni mehanizem
– prstne zanke

Prijemalka po kocherju:
– za prijemanje trdih tkiv
– sestavljeni instrument
– funkcionalni del – kraka – sta grobo profilirana
– raven ali zavit funkcionalni del
– zaporni mehanizem
– prstne zanke

Kirurška pinceta:
– za prijemanje čvrstejših tkiv
– enostaven prijemalni instrument
– funkcionalna kraka imata na enem dva na drugem en zobec, ki se med seboj prilegajo
– funkcionalni krak ima lahko zatič in drugi odprtino

Anatomska pinceta:
– za prijemanje nežnejših tkiv
– enostaven prijemalni instrument
– funkcionalna kraka sta drobno profilirana
– funkcionalni krak ima lahko zatič in drugi odprtino

Šivalnik:
– sestavljeni instrument
– za prijemanje kirurške igle
– funkcionalni del – kraka – sta profilirana
– raven funkcionalni del
– zaporni mehanizem
– prstne zanke

Pinceta za odstranjevanje tujkov:
– za prijemanje čvrstih materialov
– enostaven prijemalni instrument
– funkcionalna kraka sta drobno profilirana in v obliki konice puščice

Prijemalka za odstranjevanje tujkov:
– za prijemanje trdih predmetov
– sestavljeni instrument
– funkcionalni del – kraka – sta grobo profilirana in v obliki puščice
– raven funkcionalni del
– zaporni mehanizem
– prstne zanke

Prijemalka za sponke:
– sestavljen kombiniran spenjalni instrument
– en funkcionalni del je na koncu držalnih krakov za vstavljanje sponk
– drugi funkcionalni del so čeljusti klešč

Samodejni spenjalnik:
– samodejni spenjalniki so tkivno specifični
– praviloma vstavljajo kovinske sponke različnih dimenzij in oblik

Grabljice:
– držalni instrument
– funkcionalni del so topi ali ostri zobje
– držalo ergonomsko, rigidno
– za zadrževanje manj ranljivega tkiva v določenem položaju

Kljuke:
– držalni instrument
– funkcionalni del je sploščen in upognjen
– funkcionalni del je lahko priostren
– za zadrževanje nežnejših tkiv

Samodržec:
– sestavljen instrument
– držalni instrument
– funkcionalni del so topi ali priostreni zobje
– na držalnem deli je zaporni mehanizem z zaskočnico
– prstne zanke

Tkivna lepila:
– sredstva, ki dobro adherirajo na tkiva
– leplenje vranice, jeter, kosti
– leplenje kožnih ran

– so eno ali dvokomponentna
– so biološka ali kemične spojine

Lepila za kožne rane:
– tekoči : cianoakrilat
– lepilni trakovi: proxistrip, steristrip
– pomembno je aseptično nanašanje
– za poškodbene rane manj primerni
– lepilni trakovi namesto sekundarnih šivov

Lepila za notranja tkiva:
– za travmatske rane na organih (vranica, jetra): fibrinogensko lepilo
– za kosti: metil metakrilat, dvokomponentno lepilo, potrebna je armatura (žice , plošče)
– določen čas polimerizacije
– v lepilo so lahko dodane učinkovine (antibiotiki, citostatiki)

Osteosintetski materiali:
– kovinski materiali (vijaki, plošče)
– poliamidni materiali (objemke)
– poliglikolatni materiali – resorbilni meteriali (plošče vijaki)
– zunanji in notranji
– legure : nerjaveče jeklo + kobalt + krom + nikelj (doseči neferomagnetnost)
– titanijeve spojine ali čisti titanij ni feromagneten, ni alergogen, se ne raztaplja

Osteosintetske žice:
Po lastnosti ohranjanja oblike so
– elastične: po prenehanju delovanja sile prvotna oblika
– plastične: se preoblikujejo
– debelina od 1 mm do 5 mm
– nabodne žice, pritezna osteosinteza

Osteosintezni vijaki:
– fizikalna osnova: klin
– različni po velikosti, debelini, navojih glavah
– kortikalni vijaki: gost navoj
– spongiozni vijaki: redek navoj
– nujno vrezovanje navojev v kosti

Osteosintetske plošče:
– fizikalna osnova: trenje
– plošče: različne po debelini in širini
– posebno oblikovane luknje: kompresijsko dinamične plošče
– posebno oblikovana površina – malokontaktne plošče
– rekonstrukcijske plošče
– zaklepne plošče
– fizikalna osnova : toga spona
– v vijačni odprtini so navoji
– na glavi vijakov so navoji

Intramedularna osteosinteza:
– položaj v medularnem kanalu
– fizikalna osnova: trenje ali spona
– kuentcherjev žebelj s povrtavanjem kostnega kanala
– zaklepni intramedularni žebelj

Zunanji fiksator:
– fizikalna osnova: toga spona
– vijaki so zaviti v kost skozi kožo
– povezovalna/e palice so nad kožo
– uporaba: odprti zlomi, politrauma, izredne razmere

DRENAŽE:
Pasivne: sila tkivnega tlaka.
Žlebasti dren, cevasti perforiran dren, trak. Deluje največ 24 ur

Aktivne: sila negativnega tlaka
Dren je povezan z stisnjenim plastičnim rezervoarjem ali z instalacijo negativnega tlaka.

Injekcijske in punkcijske igle:
– so toge, na koncu priostrene kovinske cevke za dovajnaje ali odvajanje tekočin v telo.
– konica igle, priostrena ravno ali zavito
– telo igle prazno ali z mandrenom
– grlo igle (sistem luer) je ali enostavno ali z zapornim mehanizmom

Brizgalke:
– naprava za doseganje povišanega ali znižanega tlaka v igli
– valj, bat, ročaj bata, grlo (luger)
– pri ozki brizgalki dosežemo pri isti sili na konici igle večji tlak

Režim v operacijski sobi:
– vstop le zdravim
– vstop le v operacijskem perilu, čevljih, pokrivalu in maski
– pred vstopom umiti roke
– število oseb v operacijski sobi omejeno
– v “aseptični operacijski sobi” operiramo le “aseptične operacije”

Antisepsa operacijske sobe:
– pred prvo operacijo mehanično čiščnje tal, sten, opreme z raztopino detergentov, nato površine razkužimo
– med dvema operacijama čistimo in razkužujemo predmete v bližini op. polja
– po zadnji operaciji ponovno čiščenje in razkuževanje
– temeljito čiščenje in razkuževanje ob septičnem incidentu (izliv gnoja, fecesa itd)

STERILIZACIJA:
– uničenje vseh vegetativnih oblik in spor: z povišano temperaturo, z povišanim tlakom in temperaturo, z ionizirajočem sevanjem, z kemičnimi agensi
– vroča sterilizacija : hladna sterilizacija

Sterilizacija z povišano temperaturo:
– suha sterilizacija sterilizator 160 – 250 st c za 5 do 1,5 ure
– plamenska sterilizacija 500 st c za 20 sekund
– neprimerna za termolabilne snovi
– ostri instrumenti otopijo
– dolg postopek

Sterilizacija z povišano temperaturo in tlakom:
– avtoklav – standardna naprava
– 121 st. c + 1 bar 30 minut
– 134 st. c + 2 bara 4 minute
– postopek zanesljiv
– ne kvari ostrine
– odstraniti ves suh zrak !!
– delo z velikim tlakom !!

Sterilizacija z ionizirajočim sevanjem:
– gama žarki valovna dolžina 0,001 nm
– vir žarkov je izotop
– absorbirana doza je 2,5 mrad
– za industrijsko sterilizacijo termolabilnih predmetov (brizgalke, katetri, niti)
– sterilizator je v okviru reaktorskih oddelkov

Sterilizacija z kemikalijami:
– etilen oksid, formaldehid
– sterilizacija termolabilnih predmetov (kolagena, plastičnih materialov)
– sterilizator v okviru kemijskega obrata.

OPERATIVNE TEHNIKE:
– pravilna operativna tehnika
– nepravilna operativna tehnika

– dobra operativna tehnika
– slaba operativna tehnika

Operativna tehnika:
– enostavna
– zapletena
– zapletene operativne tehnike so praviloma sestavljene iz enostavnih

Predoperativno planiranje / izbor vrste operacije:
– topografijo, smer, dolžino, globino reza
– način odstranitve, spojitve ali premostitve
– vrste vgradnih materialov
– ocena trajanja operacije in velikost izgube krvi
– način zapiranja rane in način drenaže

Enostavne operativne tehnike:
– incizija
– ekscizija
– šivi
– drenaže
– incizija (vrez)
– ekscizija (izrez)
– šivi (spenjanje tkiva)
– drenaže
– punkcije

Incizija:
– incizijska rana ima dva robova, dva kota, dve steni, sver sičnici sten, dno rane, priležna in odležna stran rane
– incizijo na vsakem tkivu, na kosti jo imenujemo osteotomijo
– so ravne, polkrožne, v obliki črke s ali z
– na koži jo napravimo s skalpelom v globini s skalpelom, škarjami, elektičnim nožem

Ekscizija:
– večinoma vretenaste, sestavljene iz dveh incizij
– lahko so krožne (samo ena incizija), klinaste,
– ekscizija travmatske rane, tumorja, mrtvine,
– po eksciziji ostane vrzel tkiva
– drenaža

Spenjanje tkiva:
Šivi:
– povrhnji ali globoki
– držalni, začasni, trajni
– kožni, podkožni, fascialni, mišični, črevesni, kitni, parenhimski itd
– posamezni, tekoči

Odstranjevanje šivov:
– odstranjujemo neresorbilne
– včasih nastane šivna fistula, v njej zagnojen šiv
– odstranjujemo tako, da povrhnjega dela šiva ne vlečemo skozi kožo

ANESTEZIJA:
Splošna
– inhalacijska (dušikov oksidul, ciklopropan, eter, kloroform, halotan)
– intravenozna (fentanil, ketamin)
Področna
– prevodna (živca, subarahmoidalna)
– infiltracijska
– venska področna

Lokalna anestezija:
– ksilokain, lidocain 1%, 2% (z adrenalinom)
– injeciranje v podkožje
– anestetični romb
– septični procesi niso primerni za lokalno anestezijo

PUNKCIJA:
– biopsija, odstranjevanje tekočine
– v globini uz ali rtg vodena
– punkcijska igla z mandrenom
– lahko punkcijo prevedemo v drenažo
– drenažna cevka na punkcijski igli

DRENAŽA:
– dren vedno v dno rane
– dren učvrstimo s šivi ali lepilnim trakom
– za majhne travmatske rane žlebast ali cevast dren v kot rane,
– pri veliki travmatski rani aktivni dren
– za septične procese žlebast dren
– pri hematomih, seromih cevast opasivni dren

Odstranjevanje drena:
– pri bullow drenaži vlečemo dren in stiskamo kožo ter postavimo sponko
– pri aktivni drenaži odstranimo fiksacijski šiv in dren z majhno silo vlečemo
– če dren iz globine ne moremo izvleči- rvizija rane
– pasivni dren odstranimo tako, da je gravitacijsko najnižje

ANASTOMOZE:
– spoj cevastih organov
– 1. anastomoza konec s koncem
– 2. anastomoza konec s stranjo
– 3. anastomoza stran s stranjo
Zapleti: stenoza, dehiscenca, črevesna anastomoza, žilne anastomoze, biliarne anastomoze

STOME:
– je povezava votlega organa ali telesne votline s površino telesa
– začasne stome
– trajne stome
– končne stome, stenske stome, dvocevne stome

stenske
– traheostoma (začasna, trajna)
– gastrostoma, cistostoma, ileostoma, nefrostoma, torakostoma
– duodenostoma

končne anus praeter, ureterostoma,

Nega stome:
– stoma je izpeljava sluznice votlega organa ali serozne membrane na kožo
– epitel se pod vplivom zunanjih razmer spreminja – zorenje stome.
– negovati je potrebno stomo in kožo okoli nje z mazili, posipi, začasnim zapiranjem stome

DUPLIKATURE
Podvajamo plasti enakega tkiva
– duplikatura fascije
– duplikatura mišic (npr. mehurja)

REŽNJI
– vezani, praviloma naključni
– lokalni, oddaljeni, otočni
– prosti (osni, arterijski, nenaključni), prekinemo določen vaskularni pecelj in ga vežemo na novem mestu (mikrokirurgija)
– mišično kožni reženj
– fasciokožni reženj

Uporaba režnjev:
– za polnjenje vrzeli po izrezanem tkivu
– za zagotavljanje kožnega pokrova
– za izboljšanje prekrvavitve
– za izboljšanje občutljivosti
– za obnovitev funkcije organa (npr. ezofagusa)

OSTEOTOMIJE:
Prekinitev kosti
– prečne, poševne, stopničaste, klinaste (izsek kosti)
– korektivne (spremembe položaja dela kosti, osi kosti )
– transport kostinega segmenta
Po osteotomiji praviloma osteosinteza.

PREISKAVNE METODE V KIRURGIJI:
– klinični pregled
– instrumentalne metode
– slikovne metode

– invazivne metode, neinvazivne metode
– čiste diagnostične metode
– diagnostično terapevtske metode

ENDOSKOPI:
– so rigidni ali fleksibilni instrumenti
– imajo zunanji vir svetlobe
– lahko imajo posebno optiko
– lahko prenašamo sliko na ekran
– lahko imajo različne delovne nastavke
– pri istem posegu lahko uporabljamo enega ali več endoskopov (= kanalov)

BRONHOSKOPIJA:
– invazivna diagnostična in/ali terapevtska metoda
– bronhoskop je rigiden ali fleksibilen.
– rigiden bronhoskop je cev z optiko na koncu. uporaba v spl. anestezji skozi usta in nadzorovanim dihanjem. širok delovni kanal. za odstranjevanje tujkov, večjih delcev tkiva, za aspiracijo in delo laserja.
– fleksibilni (fiberoptični) bronhoskop:
– tanjši, pregleduje tanjše bronhije
– slika po optičnih vlaknih, optika v dve smeri, kot 160 st.
– predvsem diagnostika, igelna aspiracija, biopsija bezgavk, laserski posegi
– uvajanje skozi usta in nos
– lokalna anestezija

EZOFAGOSKOPIJA:
– preiskujemo od zgornjega sfiktra do vstopa v želodec
– rigiden ali fleksibilen.
– pri rigidnem ezofagoskopu je potrebna splošna anestezija.
– delovni kanal je širši, uvajamo večje instrumente lahko ga zapremo in vpihujemo zrak.
– pri rigidnem ezofagoskopu je nevarnost perforacije večja. uporaba vse redkejša
– fleksibilni ezofagoskop je rutinska preiskava
– zožitve širimo z baloni in bužiji
– laser uporabljamo za fotokoagulacijo tumorjev in širjenje svetline
– sklerozacija varic požiralnika

Zapleti:
– perforacija ezofagusa, smrtno nevarna
– raztrganje sluznice

GASTRODUODENISKOPIJA:
– izključno fkesibilen fiberoptični instrument
– pregled požiralnika, želodca in dvanajsternika
– možnost retrogradne holangiopankreatikografije
– možnost vstavitve endoporoteze v žolčni vod
– možnost papilotomije in odstranitev kamnov
Priprava preiskovanca
– 6 ur tešč
– leži na levem boku
– dobi pomirjevalo
– anesteziramo žrelo
– odstraniti protezo

Zapleti:
– perforacija požiralnika,želodca, dvanajstnika
– prenehanje dihanja
– aspiracija želodčne vsebine
– krvavitev
– izbitje zoba
– retrofaringealni hematom

KOLONOSKOPIJA:
– fleksibilni fiberoptični instrument
– pregled debelega črevesa in cca 15 cm tankega črevesa
– indikacija
– pojasnitev krvavitve iz črevesa
– konztrola stanja po operacijah
– ponavljajoče driske

Priprava:
– dan pred posegom le tekočo hrano
– na dan preiskave 3 do 6 litrov raztopine za čiščenje (Golyteli, Donat)
– leži na levem boku
– pomirjevalo

REKTOSKOPIJA
– rektoskop je rigiden instrument
– razpiranje danke z vpihovanjem zraka
– indikacije
– krvavitev iz zadnjika
– sluzavo – krvavo blato
– vnetja
– hemeroidi
– kontrola stanja po operaciji

Priprava:
– nekaj ur pred pregledom damo odvajalo (Dulkolax) ali klizmo
– danka mora biti prazna
– tešč 8 ur
– leži na levem boku ali sključen na kolenih in komolcih

LAPAROSKOPIJA
– za preiskavo trebušne votline in za kirurške posege
– praviloma v splošni anesteziji, izjemoma v lokalni
– operacijske rane so velike 1 cm
– poseg v dnevni bolnišnici

Potek:
– ob popku prodremo z injekcijsko iglo z mandrenom v trebuh in vpihnemo 5 l co2
– uvedemo več troakarjev, v enem je pregledovalna optika ali televiziska kamera
– v drugih troakarjih so edoskopski kirurški instrumenti

Zapleti:
– respiratorna acidoza zaradi resorpcije co2
– motna delovanja srca zaradi zvišanega tlaka v trebuhu
– zračna li tromembolija
– preforacija organov
– okužba

URETROCISTOSKOPIJA
Cistoskop je rigiden ali fleksibilen instrument za pregled sečnice in mehurja
Indikacije:
– hematurija
– ponavljajoče okužbe sečil
– motnje mikcije
– tujki v sečnici in mehurju
– kontrola po operacijah

Priprava:
– leži na hrbtu
– sečnico anesteziramo z anestetičnim gelom
– pri operacijskih posegih splošna ali spinalna anestezija
– spiranje mehurja z fiziološko raztopino ali raztopino glukoze ali glicina

URETERORENOSKOPIJA
Z rigidnim ali fleksibilnim ureterorenoskopom pregledujemo sečevod in votli sistem ledvice (pielon, kalikse).
Indikacije:
– hematurija, maligne celice, kamni, razširitev zoženja sečevodov, biopsija, polnitveni defekti na rtg. vstavljanje stentov

Zapleti:
– poškodba sluznice sečevoda
– predrtje sečevoda
– strikture sečevoda
– vnos okužbe
– termične poškodbe

ARTROSKOPIJA
Artroskop je rigiden instrument z izvorom hladne svetlobe in optiko na drugem koncu
Indikacije:
– poškodba sklepa, kronične bolezni sklepa, anatomske nepravilnosti, akutna vnetja sklepov

Najbolj uporabna artroskopija kolena
– artroskopija rame
– artroskopija komolca
– artroskopija kolka
– artroskopijam skočnega sklepa
– artroskopija zapestja
– artroskopija temporomandibularnega sklepa

– anestezija lokalna ali splošna
– sklep razširimo z tekočino ali plinom
– ud mora biti vpet v premično držalo za ude.
– uvedemo pregledovalni troakar in delovni (operacijski troakar)

SLIKOVNE PREISKAVE V KIRURGIJI
– fizikalna osnova rtg preiskav je razlika v oslabitvi sevanja, ko ta prehaja skozi različne materiale (tkiva)
– večja oslabitev sevanja bolj svetla slika (kosti), temna slika manjša oslabitev (pljuča)
– praviloma neinvazivne metode, ob uporabi kontgrasta lahko invazivne

Škodljivost rtg preiskave:
– ionizirajoče sevanje povzroča nastanek raka, poškoduje dedno snov in ionizira molekule, ki nato poškodujejo celice
– rtg pc je izhodiščna obremenitev – 1- in je doza 0,02 msv,
– ct abdomna je 500 x rtg pc je 10 msv
– primarni snop rtg žarkov (kirurg)
– sekundarno rtg sevanje – izvor bolnik

ULTRAZVOK
– fizikalna osnova je zvočno valovanje frekvenc nad 16 khz
– uz sonda je obenem oddajnik in sprejemnik odbitih valov
– čim višja frekvenca tem manjša prodornost in boljša ločljivost
– sonda 3 mhz za trebuh, sonda 15mhz za povrhnje organe

MAGNETNA RESONANCA
– fizikalna osnova je močno magnetno polje, ki spreminja energijski nivo vodikovih jeder, ko se vračajo v začetno stanje oddajajo signale.
– mr tuljave imajo jakost magnetnega polja do 3 tesla
– niso poznane škodljivosti te preiskave

POZITRONSKA EMISIJSKA TOMOGRAFIJA (PET)
– v telo vbrizgamo snovi, ki se metabolizirajo in so označeni z pozitronskimi sevalci (18F, 11C, 15O, 68 Ga. S tem spremljamo metabolizem, hipoksijo ali perfuzijo.
– najpogosteje uporabljamo 18F fluorodesoksiglukoza ( 18F-FDG)

KONTRASTNA SREDSTVA

VRSTE KONTRASTNIH SREDSTEV
Vodotopna kontrastna sredstva:
– za angiografije
– za urografije
– za bronhografije
– za mielografije
– za fistulografije
– za histerosalpingografije
– holangiografijo, artrografijo

Preiskava s kontrastnimi sredstvi:
• Če je razlika v resorciji rtg žarkov v sosednjih tkivih majhna, medsebojna razpoznava ni mogoča in tedaj tkiva oblijemo z kontrastom
• Kontrastna sredstva morajom biti netosična, nealergogena, v telesu se morajo hitro razgraditi ali izločiti

Vrste kontrastnih sredstev:
Netopna kontrastna sredstva
– barijev sulfat za prikaz prebavil
– jodovi oljni preparati za limfografijo
Dvojna kontrastna metoda:
– barijev sulfat + zrak

Intervencijska radiologija:
– perkutana aspiracijska biopsija:
– je odvzem tkiva z tamko iglo, ki jo vodimo z uz, rtg, ct.
– v trebuhu vodimo z uz, zanesljivost 90%
– na kosteh: rtg diask ali ct zanesljivost 100%
– toraks: rtg diask, ct, zanesljivost 75%

Perkutana biopsija:
– perkutana transangio biopsija srca, jeter
– transbronhalna biopsija skozi bronhoskop
– transkanalikularna biopsija sečil (cisto ureteroskop)
– transduodenalna biopsija žolčnega sistema

Endoluminalni posegi na žilah:
– perkutana transluminarna angioplastika(pta) za vzpostavljanje ustreznega lumna žile. v kirurgiji odprta trombenderektomija ali embolektomija.
– indikacije: ateroskerotične zožitve, zožitve po obsevanju, operacijah, vnetjih
– zapleti: ruptura žile, hematom na vstopišču, tromboza, spazem žile

Znotrajžilne opornice:
– vse so kovinske, toge ali elastične
– lahko izločajo učinkovino zoper fibrozacijo
– indikacije: stanja po PTA (koronarke!), dissekantna aneurizma, zožitve na žilah.
– zapleti: nepravila postava (poprava ni možna), zapora razcepišča, fibrozacija in ponovna stenoza

Žilni filtri:
– so kovinska precejala
– najbolj uporaben vena kava filter za preprečevanje pljučne trombembolije
– pri mobilnih trombih v medeničnih venah, pri obsežnih operacijah pri septičnih tromboflebitisih

Znotrajžilno dovajanje učinkovin:
– lokalna fibrinoliza: ob strdek dovajamo heparin, streoptokinazo, aktivator tkivnega plazminogena. Čim širša žila boljši uspeh.
– selektivna infuzija vazodilatatorjev: papaverin, psostaglandin v arterije neke regije z vazospazmom
– selektivna infuzija vazokonstriktorjev ali kemoterapevtikov. Dosežemo visoko koncentacijo toksične učinkovine samo v tumorju

Vstavljanje in odstranjevane zapor:
– embolizacija je vstavljanje embolizacijskih snovi v žile na želeno mesto (peno, balon, vzmet, lastno tkivo).
– indikacije: krvavitve, av fistule, aneurizme, maligni tumorji
– odstranjevanje delov katretov, sond v srcu in ali ob žilah

Posegi na žolčnem sistemu:
– perkutana holangiografija in drenaža: za dekompresijo (redko), za vstavitev drenaže, za zamejitev tumorja
– perkutani portosistemski šant. skozi veno jugularis pridemo s katerom v hepatično veno, jo perforiramo v bižini vene porte in vanjo vložimo katerer in šant povečujemo

Posegi na sečilih:
– perkutana nefrostoma, kateter vodimo z UZ ali rtg diaskopijo. Skozi nefrostomo lahko uvedemo endoskop.
– na ledvičnem ožilju povečujemo pretok z PTA ali fibrinolizo. Pretok v ožilju ledvičnih tumorjev zmanjšujemo z emobilizacijo. Na spermatičnih venah delamo delno embolizacijo ali sklerozacijo pri neplodnosti

Drenaža abscesov v trebuhu:
– kateter uvajamo pod kontrolo uz ali rtg ali kombinacije obojega
– absces diagnosticiramo z uz ali ct
– uvajamo kateter ali troakar
– izpraznitev abscesa
– izpiranje abscesne votline
– dovajanje učinkovin

Posegi na osrednjem živčevju:
– predoperacijska embolizacija tumorskih arterij (av malformacij, av fistule, hemangiomi)
– dilatacijo in trombenderektomijo a. carotis
– izključevanje aneurizem na možganskih žilah
– tromboliza možganskih arterij pri insultu

Posegi na srcu:
– najpogosteje koronarografija, angioplastika in stent
– perkutana balonska mitralna, pulmonalna, aortna valvuloplastika
– atrioseptotomija in atrioseptoplastika
– perkutano zapiranje botallovega voda

TRANSFUZIOLOGIJA
Zgodovinska dejstva:
– v srednjem veku so transfundirali živalsko kri, človeško kri, opisana je celo avtotransfuzija, vendar s hudimi, tudi smrtnimi zapleti.
– leta 1900 je landsteiner odkril krvne skupine ab0 – od tedaj naprej varne transfuzije.
– v novem tisočletju zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami in rekombinantna biotehnologija.

Transfuzija:
– je zdravljenje s krvjo
– je homo transplantacija krvnega tkiva
– je biološko zdravilo
– uporabno kot polna kri
– uporabni so njeni sestavni deli: celice in produkti plazme

Princip samozadostnosti:
– vsak narod si mora sam zagotoviti zadostno količino krvi
– le izjemoma dežele, ki so uspešnejše v pridobivanju, dajejo odvzeto kri manj uspešnim
– le v SLO je samozadostnost s celičnimi komponentami in produkti plazme dosežena, če zberemo 100.000 enot polne krvi
– v Evropi zberejo 18 milijonov, v svetu 60 milijonov odvzemov na leto

Transfuziološka služba:
– v SLO vodi transfuziološko službo Zavod RS za transfuzijo v Ljubljani
– transfuziološki oddelki so v okviru večjih bolnišnic po SLO
– vsaka bolnišnica ima depo krvi

Preskrba s krvjo:
– temeljni vir so prostovoljni, neplačani krvodajalci
– krvodajalske akcije organizira in vodi Zavod za transfuzijo in RK Slovenije
– majhen delež krvi se zagotovi z avtotransfuzijo pri daleč v naprej planiranih operacijah

Komponente krvi:
– polna kri se jemlje v 450 ml velike trojne vrečke
– temeljne komponente iz ene vrečke:
– koncentrirani eritrociti (KE)
– koncentrirani trombociti (KT)
– plazma

Pripravki iz krvi:
– odvzem plazme s plazmaferezo
– odvzem posameznih celic s citoferezo
– eritrocite hranimo pri +4oC, 42 dni
– trombocite hranimo pri sobni temperature, 5 dni
– plazmo hranimo pri -25oC, 2 leti

Uporaba krvi v kirurgiji:
– preprečujemo razvoj hemoragičnega šoka
– preživetje odvisno od:
– hitrosti nadomeščanja volumna
– od oksiformne kapacitete
– od onkotskega pritiska
– od sposobnosti strjevanja krvi

Avtotransfuzija:
– predoperacijska, medoperacijska, pooperacijska

Predoperacijska: kri jemljemo v 5 dnevnih razmikih, vzamemo lahko več litrov krvi
ali dan pred operacijo odvzamemo 1 liter krvi, kar povzroča boljši pretok krvi

Medoperacijska: iztečemo kri med operacijo zbiramo, filtriramo in operemo in takoj vračamo nazaj

Pooperacijska: kri izbiramo iz drenaž, jo operemo in vračamo v ožilje

Medoperacijska in pooperacijska avtotransfuzija ohranijo samo eritrocite, ostale komponente se zavržejo.
”CELLE SERVER”

Zdravljenje krvavitve:
– do 20% izgube krvi (= 1 liter) damo le 0,9% NaCl ali koloide (želatine, dextran ali škrob). Razpolovna doba 6ur! Izjemoma albumin.
– 60% izgube krvi (= 3 litre) damo koncentrirane eritrocite + albumin
– od 20% – 100% izgube krvi damo KE + koncentrirane trombocite
– pri izgubi krvi preko 100% damo polno svežo kri ali KE+KT in sveže zamrznjeno plazmo
Nevarnost koagulacijskih motenj, kri se ne strjuje več

Testiranje skladnosti krvi:
Določamo: krvno skupino A, B, AB ali 0
RhD+ ali RhD-

– navskrižni preskus: pomešamo serum prejemnika in eritrocite dajalca
– testiranje nepričakovanih protiteles
– v reanimaciji daj 0 RhD- kri

Zaplet pri transfuziji:
– akutna hemolitična reakcija
– anafilaktična reakcija
– nehemolitična febrilna reakcija
– imunosupresiven učinek transfuzije
– presnovni učinek (zlatenica)
– cirkulatorna preobremenitev
– podhladitev
– okužba (hiv, sifilis, hepatitis)

TRANSPLANTACIJA

Zgodovina transplantacij:
– kri v srednjem veku
– 1886 Tiersch presaditev tankih kožnih režnjev
– 1946 presaditev ledvice
– 1967 Bernard presaditev srca
– 1963 Starzl presaditev jeter, Hardy pljuča
– 1966 Lelly presaditev trebušne slinavke
– 1968 presaditev ozkega črevesa
– 1989 Raia presaditev del jeter živega človeka

Vrste transplantacij:
– alotransplantacije (homotransplantacije) med osebki iste vrste
– xenotransplantacija med osebki različnih vrst
– izotransplantacija med genetsko identičnimi osebki
– avtotransplantacija – lastni presadek

Glede na mesto vsaditve:
– avtotropni (ortotropni)
– heterotropni
– recipient – prejemnik
– donor – dajalec
– presadek

Imunologija transplantacij:
– glavni histokompatibilni kompleks je sistem hla, zapis zanj je na 6. kromosomu
glikoproteinske molekule so na celičnih membranah in omogočajo razločanje med lastnim in tujim tkivom
– če pride do napake v sistemu, organizem svoje molekule spozna za tuje – avtoimuna bolezen
– zavračanje tujih molekul poteka po humoralni in celični poti
– humoralna pot – limfociti b
– celična pot – limfociti t
– celice pomagalke ali pomožne celice (monociti, fagociti)

Reakcija na presadek:
– stopnja 1: b in t limfociti ”spoznajo” presadek s pomočjo fagocitov, celic pomagalk
– stopnja 2: ustrezni kloni limfocitov b se namnože in izločajo ustrezna protitelesa (imunoglobuline)
– stopnja 3: ustrezni kloni limfocitov t se namnože in razgrajujejo tuje celice
– limfociti t so ali celice pomagalke (razpoznavalke) ali celice ubijalke (efektorske celice)
– druge nespecifične efektorske celice: makrofagi, monociti
– drugi nespecifični humuralni dejavniki: aktivacija komplementa

Zavrnitvena reakcija:
– zavrnitvena reakcija je vnetje
– hiperakutna zavrnitev (dnevi); infiltracija t levkociti, tromboza, nekroza
– akutna zavrnitev (tedni); temperatura, oteklina, zmanjševanje delovanja
– kronična zavrnitev (meseci, leta); intersticijska infiltracija, fibroza

Imunosupresija:
– antiproliferativna sredstva preprečujejo diferenciacijo in množenje limfocitov npr. imuran
– alkilirajoča sredstva npr. ciklofosfamid
– ciklosporin izjemno učinkovit
– monoklonalna protitelesa npr. fk 506
– limfocite izčrpavajoča sredstva npr. antilimfocitni serum
– monoklonska protitelesa npr. okt3 ali 8
– obsevanje
– kortikosteroidi
– nevarnost okužb pri imunosupresiji:
– bakterijske okužbe (mrsa)
– glivične okužba (kandida, aspergilus)
– virusne okužbe (herpes, ciklomegalovirus)

Ohranjevanje organov:
– postopek ohranjevanja prične, ko je donor spoznan za možgansko mrtvega
– ohranjanje v telesu in zunaj telesa
– v telesu: vzdrževati dobro oksigenacijo, diurezo, elektrolitsko ravnotežje, ph
– ob odvzemu izpiranje z mrzlimi tekočinami nato organ držimo na hipotermiji do +8oc
– preprečevanje nabrekanja celic z impermenti – saharoza, manitol, ki vzdržujejo osmotski tlak – ohranitvene raztopine (uw, collins).
te raztopine bistveno podaljšajo čas uporabnosti organov in omogočajo izmenjavo organov.

Ugotavljanje možganske smrti:
– za možgansko smrt je odločilna odpoved možganskega debla
– klinični testi možganske smrti:
– zenične reakcije na osvetlitev
– kornealni refleks
– odziv na bolečinsko draženje obraza
– okulo cefalni refleks
– okulo vestibularni refleks
– žrelni refleks
– refleks kašljanja
– atropinski test (?)
– test apnoe (izključimo respirator za 3 min)
– eeg dvakrat v razmiku 6 ur
– komisija 3 zdravnikov ugotovi možgansko smrt

Odvzem organov:
– pomembnost multiorganskega odvzema
– noben član ekipe za odvzem ne sme sodelovati v implantacijski operaciji
– organe imunološko testirati in poiskati prejemnike v matični državi
– če prejemnika ni gredo organi v meddržavno izmenjavo (EUROTRANSPLANT)

TRAVMATOLOGIJA

– ugotavljanje poškodb
– zdravljenje poškodb in njih posledic
– preprečevanje poškodb (svetovanje)
– epidemiologija poškodb (sodelovanje)
– forenzična travmatologija

Področja travmatologije:
– politravma
– travma organov v telesnih votlinah
– skeletna travma
– ugotavljanje odvisnosti poškodbe in sile
– protetika

Zlomi – zahteve:
– čim prejšnja in popolna zacelitev
– čim manjša kolateralna škoda
– čim hitrejša in popolna rehabilitacija
– čim manjša neugodnost za poškodovanca
– najmanjše tveganje
– najmanjša cena zdravljenja

Današnje stanje:
– minimalna invazivna tehnika
– implantati
– bone promoting factor

Področja dela travmatologije:
– otroška travmatologija
– gerontološka travmatologija
– operativna travmatologija
– konservativna travmatologija
– športna travmatologija
– zaposlitvena travmatologija
– prometna travmatologija
– vojna travmatologija
– forenzična travmatologija
– eksperimentalna travmatologija
– nevrotravmatologija
– travmatologija lokomotornega aparata
– abdominalna travmatologija i.t.d.
– kostna travmatologija
– muskulo – tetivna travmatologija
– artikularna travmatologija
– travmatologija rame
– travmatologija kolka
– travmatologija roke

Nastanek poškodb:
Zaradi delovanja sil, ki nastanejo:
– pri pojemku ali pospešku telesa ali dela telesa
– pri pojemku ali pospešku predmeta dokler je v stiku z telesom
– sila prekine normalno zgradbo tkiva

Vrste poškodb:
Zunanje poškodbe:
– (zunaj telesnih votlin)
– odprte rane, zaprte (koža cela)

Notranje poškodbe (v telesnih votlinah):
– penetrantne(odprte) nepenetrantne
– parietalni peritonej !!

Poškodovanci:
Politravmatizirani
– življenjsko ogroženi
– ena ali več dominantnih poškodb
– z obvezno mrežo preiskav išči dominantne poškodbe

Nepolitravmatizirani
– poišči vse, tudi najmanjše poškodbe
– preiskave le ob dvomu po fizikalni preiskavi

Politravmatizirani kažejo znake motenj:
– centralnega živčnega sistema (nezavest)
in/ali
– respiratornega sistema (dihalna stiska)
in/ali
– cirkulatornega sistema (šok)

ZLOMI
– prekinitev kostnega tkiva (rana)
in
– prekinitev mehkih tkiv v okolici (rana) (pokostnice, mišic, podkožja)
– prekinitev tudi kože pomeni odprti ali kompliciran zlom

Razdelitev zlomov:
Po obliki:
– popolne, nepopolne
– prečne, poševne
– upogibne, spiralne
– zdrobljene (kominutivne)
– vtisnjene, kompresijske

Po lokaciji na kosti:
– diafizne- na sredini kosti
– metafizne – med sredino in obsklepnim
– epifizne – ob sklepu

Ugotavljanje zlomov:

Pregled
– anamneza
– oteklina
– deformacija
– gibljivost na nepravem mestu
– kostna bolečnost
– zmanjšana gibljivost

Preiskave:
– rtg v dveh projekcijah
– rtg tomografija
– CT
– MRI
– scintigrafija

Celjenje zlomov:
Ne imobilizirani
– fibrozni kalus
– hrustančni kalus PSEUDOARTROZA
– fibrozna ovojnica

Imobilizirani
– fibrozni kalus
– hrustančni kalus PREGRAJEN KOSTNI KALUS
– kostni kalus

Zdravljenje zlomov:
Zunanja imobilizacija
– mavec
– opornice
– skeletni vlek
– zunanji oporni aparat

Notranja imobilizacija
– žice
– vijaki
– plošče
– sponke
– intramedularni žebelj

funkcionalno zdravljenje

Zapleti:
– pseudoartroza
– osteitis
– atrofija kosti (Mb Sudeck)
– kontrakture sklepov
– deformacije (osne, dolžinske)

Zlomi vratne hrbtenice:
– zlom korpusa
– zlom procesus spinosus
– Jeffersonov zlom C I
– dg: rtg dve projekcije, CT
stabilne nestabilne
ovratnica operacija , Minerva
skeletni vlek

Zlomi prsne in ledvene hrbetnice:
– PP – kortikosteroid
– nestabilen zlom os z notranjim fiksaterjem
– laminektomija, če je oteklina
– sindrom kaude ekvine
– konservativno- mavčev steznik 3 mesece
– klinasta deformacija
– zlom prečnih nastavkov – funkcionalno

Poškodbe hrbetnice:
– stabilni: nestabilni zlomi
– zlomi z nevrološkimi izpadi: brez izpadov
– zdravljenje operacijsko (os, kifoplastika),
– konservativno- funkcionalno ali s ortozo
(ovratnico, steznikom)

Zvini in izpahi hrbtenice:
– izpah med vretenci- poškodba diskusa in vezi
– z nevrološkimi izpadi: brez izpadov
– repozicija, odstranitev diska in osteosinteza

Zlom reber:
– serijski zlom (več kot dva rebra)
– dvojni zlom ( na dveh mestih)
– serijske +dvojni = nestabilni prsni koš
– respiratorna th
– mobilizacija
– dihanje z ventilatorjem

Zlom prsnice:
– Praviloma prečni zlomi
– Bolečnost na pritisk
– Krvavitev
– Konservativno: izjemoma OS

Zlomi v komolcu:
– suprakondilarni zlomi (OS)
– kondilarni zlomi (OS)
– zlom glavice radiusa (OS, proteza)
– zlom olekranona (žice, plošča)
– zlomi epikondilov (vijaki)

Zlomi podlakti:
– zlom diafize radiusa
– zlom diafize podlehtnice
– zlom obeh kosti podlehti
– praviloma osteosinteza z ploščami
– izjemoma mavec do ramena

Poškodbe zapestja:
Najpogostejši zlom pri starejših
– zlom končnega dela radiusa (repozicija, radius mavec, OS plošča in vijaki)
– zlom navikulane (mavec:vijak)
– zlom lunaste kosti (mavec)
– izpah lunaste kosti
– zvin zapestja

Zlomi roke in prstov:
– zlomi dlančnic (mavec: ploščice, vijak)
– zlomi prstnic (mavec: ploščice, vijaki)
– zlom nohtnega nastavka
– odkruški (abrupcije) narastišč vezi, tetive,
– izpahi IF sklepov (repozicija, mavec)
– zvin IF sklepov

Zlomi ramenskega obroča:
– ključnica, lopatica, prsnica
– dg: rtg
– zdravljenje praviloma konservativno,
– operativno le pri velikem premiku
– preveri pulz arterij v zapestju

Zlomi zgornjega uda:
Starejši:
– subkapitalni zlom humerusa
– distalni radius
– praviloma konservativno

Mlajši:
– diafiza humerusa
– suprakondilarni zlomi humerusa
– obe kosti podlehti
– praviloma operativno

Zlomi medeničnega obroča:
Zlomi obroča
– nestabilni:obroč zlomljen na dveh mestih-operacija
– stabilni: zlom na enem mestu- funkcionalno zdravljenje

Zlomi acetabuluma
– streha acetabuluma
– centralna luksacija
– praviloma operacija

Zlomi v kolku
Zlom vratu
– skrajšava
– notranja rotacija
– izguba 50 ml krvi
– pred 70 letom osteosinteza s 3 vijaki
– po 70 letu endoproteza

Intertrohanterni zlom
– ni skrajšave
– izguba 200 ml
– osteosinteza z DHS

Zlom srednjega dela stegnenice:
– praviloma visokoenergetski zlom
– velika izguba krvi
– osteosinteza z intramedularnim žebljem, ploščo in vijaki
– deformacija

Zlom v kolenu:
– zlomi epikondilov stegnenice (os z žebljem ali ploščo in vijaki)
– zlomi kondilov glave golenice (os z ploščami in vijaki)
– zlomi pogačice brez razmika konservativno
– z razmikom os z žicami, košarico

Poškodbe mehkih tkiv kolena:
– ruptura križne vezi (sprednje, zadnje)
– ruptura obstranskih vezi (medialne latgeralne)
– ruptura meniskusa
– izpah kolena (poškodba art. poplitee)
– zvin kolena

Zlom kosti golena:
– zlom golenice (os z intramed. žebljem, z ploščo), konservativno z nadkolenskim mavcem
– zlom obeh kosti (vedno os golenice)
– nevarnost kompartmenta – vedno faqsciotomijo

Poškodbe mehkih tkiv skočnega sklepa:
– izpah v zgornjem skočnem sklepu-čimprejšnja repozicija in imobilizaqcija
– ruptura vezi – deltoidne, fibulotalarne, tibio-fibularna sindezmoliza: šiv vezi
– zvin sklepa je nateg vezi. zdravljenje z mavcem ali funkcionalno

Zlomi kosti skočnega sklepa:
– zlom gležnjev – ob premiku os, brez premika dokolenski nehodilni mavec
– zlom skočnice redka, os , aseptična nekroza
– zlom petnice, večinoma os z specialno ploščo


Zlomi kosti stopala in prstov:
– zlomi stopalnic z premikom os z žicami
– zlomi stopalnic brez premika dokolenski mavčev škorenj
– zlomi prstnic praviloma mavec, le palčeve os

Otroški zlom:
– subperiostalni zlomi
– popolna repozicija ni potrebna zaradi remodeliranja
– zdravljenje konservativno
– pri operativnem minimalna osteosinteza, praviloma retencijska osteosinteza

Subtrohanterni zlom:
– delovanje velike sile
– mlajši ljudje
– deformacija noge
– izguba 1500 ml
– osteosinteza z kolčno, kondilarno ploščo
– osteosinteza z intramedularnim žebljem

VRSTE POŠKODB
Zunanje poškodbe (zunaj telesnih votlin)
– odprte rane zaprte (koža cela)

Notranje poškodbe (v telesnih votlinah)

Notranje poškodbe:
Politravma
– življenje ogroženo
– ISS več od 17
– razvoj šoka
– ena ali več poškodb
– ukrepanje hitro
– praviloma operacija

Nepolitravma
– življenje ni ogroženo
– iss manj od 17
– nikoli šoka
– predvsem opazovanje
– zdravljenje konservativno

Definicije:
– politravma je stanje, kjer so poškodovani organi v dveh telesnih votlinah
– politravma je stanje, kjer so poškodbe na dveh organskih sistemih, ena poškodba pa ogroža življenje
– politravma je tisto stanje, ki aktualno ali potencialno ogroža poškodovančevo življenje

Dominantna poškodba: tista poškodba, ki ogroža poškodovančevo življenje
Nedominantna poškodba: ne ogroža poškodovančevega življenja

Temeljni znaki dominantne poškodbe
– CŽS – nezavest
– respiratorni sistem – dispnea
– cirkulatorni sistem – šokovni indeks

Iskanje dominantne poškodbe:
– podatki o načinu in času poškodovanja
– klinični pregled
– temeljna mreža instrumentalnih preiskav
– temeljna mreža laboratorijskih preiskav
– temeljna mreža slikovnih preiskav

Način in čas poškodovanja:
– velikost prenešene energije
– položaj v trenutku poškodovanja
– značilnosti sredstva s katerim je bil poškodovan
– opis dogodka z časovnim zaporedjem
– časovna opredelitev (ure, minute)

Klinični pregled:
– natančen pregled organskih sistemov
– zanemarjanje majhnih površnih poškodb
– uporaba seznamov (protokolov) zmanjša verjetnost spregleda

Temeljna mreža instrumentalnih preiskav:
– RR, frekvenca pulsa
– EKG
– temperatura
– oksigenacija

Temeljna mreža laboratorijskih preiskav:
– hemogram
– elektroliti, sladkor, sečnina
– vsebnost alkohola v krvi
– krvna skupina
– analiza urina

Temeljna mreža slikovnih preiskav:
– RTG glave, cele hrbtenice, prsnega koša, trebuha na levem boku, medenice, delov udov z kliničnimi znaki, zlomov.

– UZ abdomna

Medsebojni vpliv poškodb:
– endotoksini iz ishemičnega tkiva povečujejo permeabilnost kapilar v oddaljenih tkivih: povečujejo možganski edem, zmanjšujejo izmenjavo plinov v pljučih

Določanje ogroženosti politravmatiziranrga:
– ISS Injury severity score
– GCS Glasgow coma scale
– AISS Abreviated Injury severity score
– TRIS

NOTRANJE POŠKODBE:
Politravma
– intracerebralni hematom
– ventilni pneumotoraks
– raztrganina jeter
– ruptura aorte

Nepolitravma
– nekirurški epiduralni hematom
– neventilni majhen pnevmotoraks
– subkapsularni hematom vranice

Vrsta šoka pri politravmi:
– hipovolemični
– obstrukcijski
– distribucijski

Hipovolemični šok:
Izguba volumna krvi
– tlak zmanjšan
– puls povečan
– hematokrit zmanjšan
– ruptura aorte , ruptura vranice, ruptura jeter
– ukrep: nadomesti volumen

Obstruktivni šok:
– volumen krvi normalen
– tlak zmanjšan
– puls povečan
– hematokrit 0,40 (normalen)
– polne vratne vene
– ventilni pnevmotoraks, hematoperikard
– ukrep: razreši obstrukcijo

Distribucijski šok:
– volumen krvi normalen
– tlak zmanjšan
– puls povečan
– hematokrit 0,40 (normalen)
– prazne vratne vene
– poškodba vratu
– ukrep: adrenalin

Anamneza:
– čas poškodovanja
– način poškodovanja
– prejšnje poškodbe na tem mestu
– morebitne bolezni
– jemanje učinkovin
Poškodovančeve izjave ne spreminjati in ne popravljati.

Pregled poškodovanca:
– inspekcija
– palpacija
– merjenje gibljivosti sosednjih sklepov
– ocenjevanje mišične moči
– žilno – živčni status

Inspekcija:
– anatomska lokacija vidne poškodbe
– velikost vidne poškodbe cm x cm
– barva poškodbe
– oblika poškodbe
če ni videti zunanjih znakov poškodbe to na pišemo.

Palpacija:
Ugotavljamo:
– področje največje bolečnosti
– konsistenco kože in podkožnih tkiv (fluktuacija, krepitacije,vrzel v tkivu)
– razliko v temperaturi

Merjenje gibljivosti sklepov:
– merimo aktivno gibljivost
– meritve ponavljati
– gibljivost izraziti vedno v kotnih stopinjah
– primerjati gibljivost istega sklepa na drugem udu

Ocenjevanje mišične moči:
– vedno primerjaj moč mišic poškodovanega uda z močjo ustreznih mišic na nepoškodovanem udu
– preiskavo ponavljaj
– moč ocenjuj z oceno 1 – 5

Žilno živčni status:
Distalno od poškodbe preverimo:
– pulse arterij na tipičnih mestih
– senzibiliteto kože
– motoriko distalnega dela uda

Oblikovanje diagnoze:
– iz podatkov o načinu poškodovanja in podatkov pregleda si skušamo predstaviti dogajanje v tkivu ob poškodovanju in izbrati možne poškodbe z metodo zanesljivih znakov ali z metodo izključevanja neverjetnih poškodb
– ob pomanjkanju podatkov pregleda uporabi preiskave.

DOSEŽKI IN HORIZONTI TRAVMATOLOGIJE
Sedanje stanje travmatologije:
– posegi za reševanje življenja v vsakršnjem stanju (life saving proc)
– dvofazne procedure dokončne oskrbe (damage contr proc)
– miniinvazivni pristopi
– ohranjanje mikrocirkulacije
– anatomsko dizajnirana osteosintetska sredstva.
– resorbilna osteosintetska sredstva
– endoskopski postopki

Horizonti travmatologije:
– holistični pristop k zdravljenju življenjsko ogroženega poškodovanca
– zamenjava poškodovanih delov telesa z biomateriali
– robotsko vodene travmatološke operacije
– novi biokompatibilni vgradni materiali

PRVA POMOČ

Definicija PP:
– je prvi ukrep, ki ga za zagotovitev preživetja ali zmanjšanje škode na zdravju nudi kdorkoli, ki zazna pri nekomu nenadno motnjo v zdravstvenem stanju.
– je neposredna zdravstvena oskrba na mestu dogodka z preprostimi pripomočki in transportom vse do strokovne pomoči.

Obseg PP/Razpon PP:
– od histerične reakcije
– do biološke smrti
– PP zaradi poškodovanja
– PP zaradi bolezni
– PP zaradi dejavnikov okolja

Psihološki momenti nudenja pp:
– PP je zamuda časa
– PP zahteva tesen kontakt z neznancem
– PP zahteva znanje
– PP je lahko nevarna za izvajalca
– PP lahko izvajalca v sodni ali upravni postopek

Odgovornost zaradi opustitve PP:
– kazenska KZ predvideva kaznovanjenje zdr delavca
– odškodninska
– disciplinska
– etična

Temeljni znaki dominantne poškodbe:
– CŽS – nezavest
– respiratorni sistem – dispnea
– cirkulatorni sistem – šokovni indeks

ATLS (Advanced Trauma Life Support)
– Varnost
– Odzivnost
– Dihalna pot
– Dihanje
– Obtok krvi

ABC (Airway, Breathing, Circulation, Disability, Exposure):
– vzpostavitev dihalne poti
– dihanje
– krvni obtok
– nevrološki status
– vzdrževanje normalne temperature

Motnje zavesti:
Kvalitativne:
– zmedenost
– zamračenost
– delirij

Kvantitativne:
– somnolenca
– sopor
– koma

GCS (Glasgow coma scale):
– oči (1 – 4)
– motorični odgovor (1- 6)
– verbalni odgovoe (1 – 5)
– 3 – 15
–

Vzroki nezavesti:
Poškodbe: hematomi, možg. edem
Bolezni: epilepsija, eklampsija, hepatična koma, diabetična koma, hipoglikemična koma, uremična koma, tumorji, krvavitve.

Krvavitve:
– zunanje
– notranje
– bolezenske
– poškodbene
– arterialne
– venozne
– kapilarne parinhematozne
– vidne
– nevidne

Vidne notranje krvavitve:
– epistaksa – nos – tamponada, kompresija
– otoragija – sluhovod- sterilni zloženec
– hemetemeza – bruhanje – hladni obklad
– hemoptoe – izkašljevanje – hladni obklad
– hemohzija – črevo –
– melena – črevo – hlad obklad na želodec
– metroragija- maternica – hlad obklad

PP pri zunanjih krvavitvah:
– kompresijski zavoj
– tamponada rane
– digitalna kompresija
– instrumentalna hemostaza
– Esmarhova preveza ( na udih)

PP pri notranjih krvavitvah:
– avtotransfuzija mast, zavoj
– dvig nog
– izjemoma v posebnih okoliščinah
– elektrolitske tekočine

Nadomeščanje tekočin:
– izguba < 700 Ringer L. 2500 ml ali Voluven 1000 ml – izguba 700-1500 Ringer 1000ml + Voluven 1500 ml – izguba > 1500 Ringer 1000 ml + Voluven 1500 + Koncentr ERI

ŠOK
– nezadostna perfuzija tkiv
– šokovni indeks = frekvenca pulsa: rr
– normalno 0,5
– grozeč šok 1,0
– manifestni šok 1,5

Vrste šokov:
– hipovolemični
– distribucijski
– obstruktivni
– kardiogeni

Zdravljenje šoka:
– nadomeščanje znotrajžilne tekočine ali oženje razširjenih žil na periferiji ali odstranitev zapore ali okrepiti srce

Nujna stanja:
Bolečina v prsih, srčni infarkt, disekcija aorte , pljučna embolija, pneumotoraks, perikarditi, pleuritis, herpes zoster.

Srčni infarkt:
– bolečina v prekordiju, leva roka
– aritmija, kardiogeni šok
– hiter prevoz do koronarografa
– aspirin, plavix
– nitrolingual, angised
– kisik
– močan analgetik

Disekcija aorte:
– bolečina v zgornjem delu hrbta
– znaki ishemije
– možganov
– rok
– hrbtenice
– Hiter prevoz do KV kirurgije
– infuzija, analgetiki, kisik

Embolija pljučne arterije:
– težko dihanje, dispnoa, bolečina za prsnico
– polne vratne vene
– hiter prevoz do angiografa
– heparin
– streptokinata
– aktivator tkivnega plazminogena
– trombenderektomija

Pnevmotoraks:
– poškodbeni ali spontani
– neventilni ali ventilni
– ostra bolečina na eni strani, težko dihanje
– pri ventilnem polne vratne vene
– čimprejšnja zdravniška pomoč – punkcija plevralnega prostora, ne umetno ventilirati

Perikarditis:
– bolečina v predelu srca, slabo počutje
– povišana temperatura
– tihi srčni toni
– polne vratne vene
– k zdravniku (antibiotik, kisik, punkcija osrčnika)

Plevritis:
– bolečina ob prsni steni, kašelj, težko dihanje
– temperatura, slabo počutje
– k zdravniku (antibiotik, punkcija, prsne votline)

Herpes zooster, mialgia, nevralgia:
– bolečine natančno lokalizira,
– izpuščaj, oteklina, bolečnost na pritisk
– k zdravniku (nesteroidni antirevmatik, fizikalna terpija, mazila)

Zastrupitve:
Odstranjevanje strupa:
– strup s kože odstranjujemo z spiranjem z mlačno raztopino detergenta
– strup iz ustne votline odstranimo z brisanjem
– strup iz prebavil odstranjujemo z bruhanjem in razredčevanjem
– strup iz dihal odstranimo z dihanjem nezastrupljenega zraka

Zastrupitev z etilnim alkoholom:
Znaki:
– zaudarjanje po alkoholni pijači
– bruhanje
– nezavest
– plitvo, počasno dihanje
– toplotna izolacija,položaj za nezavestnega, oživljane
– antidot: glukoza

Metilni alkohol:
Znaki:
– motnje vida
– nemir
– nezavest
– toplotna izolacija, bočni položaj, oživljanje
– antidot. etilni alkohol

Heroin, morfij:
Znaki:
– ozke zenice
– počasno plitvo dihanje
– nezavest
– toplotna izolacija, bočni položaj, oživljanje
– antidot: nalokson

Kokain, ekstasy:
Znaki:
– nemir
– široke zenice
– krči
– vročinska kap
– hlajenje, bočni položaj

Detergenti:
Znaki:
– penjenje na ustih
– slabost
– bruhanje
– uživanje kruha zmnjšuje penjenje

Jedkovine:
Znaki
– bolečine v ustih, žrelu želodcu
– slinjenje
– težave pri požiranju
– hripavost
– strup razrečiti z vodo

Ogljikov monoksid:
Znaki:
– glavobol
– omotičnost
– nezavest
– rožnata koža
– kisik, hiperbarična komora

Nafta in organska topila:
Znaki:
– zadah
– glavobol
– nezavest, krči
– čiščenje ustne votline, bočni položaj

Pesticidi:
Znaki:
– ozke zenice
– glavobol
– slinjenje
– bruhanje
– čiščenje ust, bruhanje ?, oglje ?, bočni položaj
– antidot: atropin

Gobe:
Znaki:
– bruhanje
– slabost
– bolečine v trebuhu
– driska
– čiščenje ust, bruhanje ?, oglje ?, bočni položaj

OBVEZOVANJE IN IMOBILIZACIJA

Material za obvezovanje:
Trakovi, ki se ločijo po :
– širini in dolžini
– po obliki (rute, oprti)
– po teksturi (gosto tkani, redko tkani)
– po materialu (bombažni, laneni, umetna vlakna)
– po elastičnosti
– po sestavinah (prvi zavoj, prekrivala)

Uporaba obveze:
– zaščita obolele ali poškodovane površine kože in globljih tkiv
– imobilizacija
– vzdrževanje prostornine uda
– zdravljenje povrhnjih tkiv
– zaščita zdrave kože pred škodljivimi vplivi okolja

Obvezovanje rane:
– hemostaza pri krvaveči rani
– prepreka okužbe rane
– vzdrževanje vlažnosti na površini rane
– vpijanje izločenih tekočin
– zadrževanje učinkovin na površini rane
– termoizolacija
– preprečevanje novih poškodb razkritega tkiva

Obveza kot imobilizacija:
– zavoj učvrsti neko drugo imobilizacijsko sredstvo (npr opornico pri zlomu dlančnice)
– zavoj je samostojna imobilizacija (ramenska oprt pri zlomu ključnice)

Obveza za vzdrževanje volumna:
– pri popoškodbenem otekanju udov
– pri modeliranju presadka tkiva
– pri modeliranju krna
– pri popuščanju venskega odtoka

Zdravljenje povrhnjih tkiv:
– obloge pri boleznih kože
– obloge pri zdravljenju kroničnih ran
– obloge pri zdravljenju razjed zaradi pritiska

Zaščita zdrave kože:
– pri delu z agresivnimi snovmi
– zaščita pred mrazom

Obloge za rane:
– na svežo rano sterilni prvi zavoj
– na svežo speto poškodbeno ali operacijsko rano sterilni zloženec, pričvrstimo ga z zavojem ali lepilnim trakom
– na razprto rano, na odrgnino, epidermolizo damo oblogo, ki se ne oprijema – je vodoodbojna (vazelinska gaza, Mepitel, Melolin itd)
– na rano z veliko iztoka dajemo obloge, ki imajo veliko sposobnost vpijanja (vatirance, Multisorb, Surgipad), ki imajo sposobnost vpijanja neprijetnega vonja (Carbonet ali Aktisorb)
– v oblogah so lahko učinkovine npr NaCl, jod (Povidon jodid), klorheksidin( Bactigras)
– obloge so lahko kombinirane nprvodoodbojene +klorheksidin ali povidon jodid +vpojna plast

Načela imobilizacije:
Imobiliziramo toliko sklepov, kolikor je najmanj potrebno; da je predel zloma imobilen.
Sredstva: improvizacijska, konfekcijske opornice



Napišite komentar


  • Išči

    Results

  • Oglej si

  • Kategorije

    • Diagnostično terapevtski program
    • Individualno delo študenta
    • Javno zdravje
    • Anatomija
    • Bolnišnična higiena in preprečevanje okužb
    • Biofizika in biokemija
    • Komunikacija v ZN teamu s supervizijo
    • Prva pomoč in nujna medicinska pomoč
    • Patologija
    • Fiziologija
    • Zdravstvena nega 1
    • Zdravstvena nega klinične vaje
    • Uvod v raziskovanje v zdravstveni negi
    • Psihologija
    • Etika in filozofija v zdravstveni negi
    • Informatika
    • Angleščina
    • ZN in Mentalno zdravje
    • ZN Gerontologija in Rehabilitacija
    • Prehrana in medicinska dietetika
    • Sociologija zdravja in bolezni
    • Mikrobiologija
    • Klinične vaje ZN otroka in mladostnika
    • Organizacija in management v ZN
    • Zdravstvena nega otroka in mladostnika
    • Zdravstvena nega žene
    • Zdravstvena in socialna zakonodaja
    • Ginekologija in Porodništvo
    • Transfuzijska medicina
    • Farmakologija
    • Pediatrija
    • Infekcijske bolezni
    • Interna medicina
    • ZN v patronažnem in dispanzerskem varstvu
    • Vodenje v zdravstveni negi
    • Okulistika
    • Dermatovenerologija
    • Procesna metodologija dela v zdravstvu in zdravstveni negi
    • Kirurgija
    • Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo
    • Otorinolaringologija
    • Ortopedija in travmatologija
    • ZN Kirurškega pacienta
    • Nevrologija
    • Fotogalerija študentke in študenti
  • Arhiv :

  • Ključne besede

    anatomija Anatomija skice bakterije biokemija bolnišnične okužbe demenca diagnostično terapevtski program dojenček dtp etika farmakologija idš individualno delo študenta javno zdravje kirurgija mikrobiologija Mikrobiologija nevro nevrologija Nevrologija novorojenček oftalmologija okulistika Okulistika onkolog onkologija Patologija patologija patronažno varstvo pediatrija prva pomoč Psihologija rak skripta za nego otroka skripta za zdravstveno nego otroka sladkorna bolezen zdravstvena nega zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega 1 Zdravstvena nega klinične vaje zdravstvena nega mladostnika zdravstvena nega onkološkega bolnika zdravstvena nega otroka zdravstvena nega otroka in mladostnika zdravstvena nega psihiatričnega bolnika
  • Oglej si


    Dodaj med priljubljene !Dodaj med priljubljene !

    Zapiske & fotke in gradivo pošljite na:
    EMAIL ( klikni za pošiljanje )


















Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege © 2007 - 2020



Vse informacije na spletni strani so namenjene študentom, študiju na visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice zato vse podatke na naših spletnih straneh uporabite le kot vir splošnih informacij in niso nadomestilo za posvet z zdravnikom ali farmacevtom. V zvezi s svojim zdravstvenim stanjem oziroma boleznijo se obvezno obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaše bolezni oziroma vaših težav ter za izbiro in način jemanja zdravil. Vse dokumente, gradivo in nasvete uporabljate na lastno odgovornost. Vso učno gradivo in posegi so namenjeni izrecno zdravstveni stroki in ne laični javnosti.

Vse gradivo, ki se nahaja na spletni strani je prispelo prek emaila od posameznikov ali je bilo ustvarjeno iz različnih virov, ki se nahajajo na svetovnem spletu. Če menite, da je objavljeno kakršnokoli avtorsko delo nam to sporočite na EMAIL in poleg pripnite skenirano potrdilo o lastništvu ter avtorstvu in nemudoma bomo objavo odstranili.