Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Odporen je na lužila, kisline in visoko temperaturo. Zaradi teh lastnosti so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v
industriji in gradbeništvu. Znanih je okrog 3000 izdelkov, ki vsebujejo azbest. V industriji so se uporabljali čisti azbest ter materiali, v katerih je bil azbest primešan drugim snovem, ki so delovale kot vezivo za azbestna vlakna.
Glede na strukturo in obliko vlaken se azbest deli v dve skupini, v serpentine in amfibole. Najbolj znan parameter, na podlagi katerega se azbest tudi ocenjuje, je dolžina njegovih vlaken. Čim daljše je vlakno, več je vredno. Azbestni cement je pred leti nadomestil lito železo predvsem zaradi nizke cene in majhne teže ter hitrega in zanesljivega spajanja in trdnosti (Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/36ad037b0a9f133c8f703bd1596a7413.pdf , 10.4.2013).
Že stari Grki so poznali azbest in opazovali tudi njegove škodljive učinke na zdravje, vendar so nadaljevali z njegovo uporabo (pogrebna oblačila za kralje, oblačila za žrtvovanje, prtički…). Posledice izpostavljenosti azbestu so za zdravje lahko zelo resne. Ne zboli vsak izpostavljeni, če zboli, pa je lahko posledica tudi smrt. Simptomi bolezni, povezanih z azbestom, se pojavijo več (tudi do 40) let po prvi izpostavljenosti. Ko se pojavijo, so neznačilni, podobni drugim boleznim dihal.
Azbest ima vlaknato zgradbo. Vlakna se zelo rada lomijo vzdolžno, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in brez vonja, jih lahko vdihamo, ne da bi za to vedeli. Če pridejo v pljuča, lahko povzročijo bolezni kot so azbestoza in rak pljuč. Mezoteliom, redko obliko raka popljučnice ali potrebušnice, skoraj v vseh primerih povzroči azbest. Rak, ki je posledica izpostavljenosti azbestu je neozdravljiv.
Azbest povzroča mnogo bolezni, kot so azbestoza, bolezni plevre, pljučni rak in mezoteliom. Izpostavljenost azbestu verjetno povzroča tudi raka ustne sluznice, grla, žrela, gastrointestinalnega trakta ter ledvic (Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/36ad037b0a9f133c8f703bd1596a7413.pdf , 10.4.2013).
REŠEVANJE PROBLEMA
Ko azbestni delci z zrakom pridejo v pljuča, jih obdajo makrofagi in jih z encimi poskušajo uničiti. Odnesejo jih v intersticij, kjer pa za vedno ostanejo. Tam namreč makrofagi propadejo, ne da bi uničili azbestna vlakna, sprostijo svoje encime v okolico in izzovejo vnetje. Propadle makrofage obdajo fibroblasti in tkivo se zabrazgotini, kar zmanjša podajnost pljuč.
Bolezen se kaže v obliki stalnega kašlja, dispneje in bolečin v prsih. Terapija je predvsem preventiva in zdravljenje simptomov lahko ustavimo, ne moremo pa je ozdraviti!
Ker se azbestna vlakna nahajajo v atmosferi, vsak od nas vdiha majhne količine azbesta.
Koncentracija azbestnih vlaken je v atmosferi tako majhna, da je tveganje za razvoj raka
zanemarljivo. To velja tudi za zrak v zgradbah, v katerih so prisotni nepoškodovani azbestcementni izdelki.
[wp_ad_camp_1]
Tveganje se povečuje pri vdihavanju večjega števila vlaken, do česar lahko pride pri obdelavi (vrtanju, razbijanju, trganju, žaganju) materialov, ki vsebujejo azbest, ali če je le-ta poškodovan. Zato se moramo izogibati vdihavanju azbestnih vlaken kolikor se le da. Pri delu z materiali, ki vsebujejo azbest, navadna maska proti prahu ne zaustavi azbestnih vlaken! Le posebni filtri, ki jih uporabljajo poklicni odstranjevalci azbesta, nudijo primerno zaščito. (Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/36ad037b0a9f133c8f703bd1596a7413.pdf , 10.4.2013).
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Azbestna vlakna navadno pridejo v telo preko vdihavanja, lahko pa tudi preko pitne vode in hrane. Predvsem se moramo zavedati dejstva, da azbestnih vlaken ne vidimo s prostim očesom, jih ne vohamo in ne čutimo, ob vdihavanju. Zato se moramo pri delu z njim zavestno odločiti za zaščito ljudi in okolja. Menim, da že preventive, kot so: redni zdravniški pregledi, redna cepljenja proti gripi in pnevmokokni pljučnici in opustitev kajenja pomagajo preprečevati nadaljnji izpostavljenosti. Zato je najbolje, da izdelke iz azbesta, ki niso dotrajani ali poškodovani, pustimo pri miru in jih po možnosti na površini še zaščitimo.
LITERATURA
- Dostopno na: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=922 (10.4.2013)
- Dostopno na: http://www.inchem.org/documents/ehc/ehc/ehc53.htm (10.4.2013)
- Dostopno na: http://www.ivz.si/javne_datoteke/datoteke/921-Azbest_splosnicdel.pdf (10.4.2013)
- Dostopno na: http://www.zzv-ce.si/uploads/2008/azbest_31-07-2008.doc (10.4.2013)
- Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/jezersek559.pdf (10.4.2013)
- Dostopno na: http://video.about.com/lungdiseases/Asbestosis.htm (10.4.2013)