Elektrokardiografija je neinvazivna preiskava srca. Aparat, ki se imenuje elektrokardiograf, beleži električne impulze po srčni mišici. Električni impulzi se širijo iz sinusnega vozla po prevodnem sistemu srca. (Skele, Savič et.al, 2010).
Elektrokardiogram (EKG) je najpomembnejša diagnostična metoda pri motnjah srčnega ritma. Nekatere motnje se pojavljajo redko in trajajo različno dolgo zato ni možno postaviti diagnozo z enim posnetkom in si pomagamo z 24 urnim snemanjem, ki ga imenujemo 24 urni EKG ali Holter monitoring. (Podergajs, 2011).
EKG je prva metoda izbora za določanje srčnih aritmij, pri odločanju o uporabi defibrilatorja v algoritmu oživljanja, pri ugotavljanju akutnega miokardnega infarkta (Potočnik, 2010).
EKG je pomoč pri diagnosticiranju elektrolitskih motenj, blokov v prevodni poti, ishemične bolezni srca med naporom (Potočnik, 2010).
Elekrične tokove, ki se širijo po srcu registriramo z EKG aparatom, ki je z elektrodami povezan s točkami na površini telesa. Tako dobimo elektrokardiogram (EKG) (Skela Savič et.al., 2010).
POTEK MERJENJA EKG-ja
EKG je popolnoma neboleča preiskava pri kateri preiskovanec leži na preiskovalni mizi ali postelji z rahlo dvignjenim vzglavjem. Roke in noge ima iztegnjene ob telesu. Pri tem ima razgaljen prsni koš, obe zapestji in predel nad gležnjema. Na tem delu mu namestimo elektrode, ki so s kablom povezane z aparatom za snemanje EKG-ja. Za snemanje se navadno uporabljajo vakumske elektrode, ki se prisesajo na kožo ali pa elektrode v obliki nalepk. Za boljši stik med elektrodami in kožo, na kožo nanesemo kontaktni gel ali razpršilo. V primeru, da je preiskovanec močno poraščen po prsnem košu, je včasih potrebno v predelu nameščanja elektrod odstraniti dlake. Zelo pomembno je, da je preiskovanec med snemanjem EKG-ja sproščen, se ne premika in ne govori. Preiskava navadno traja 10 do 15 minut, razen v primeru, ko je potrebno narediti več posnetkov ali dalj časa spremljati preiskovanca na EKG-ju. Običajno ne naročamo bolnikov samo na EKG preiskavo. Je pa EKG osnovna preiskava, ki jo naredimo vsakemu bolniku, ki pride k nam na obremenilno testiranje ali na kardiološki pregled (Elektrokardiogram EKG).
Standardni EKG posnetek vsebuje 12 odvodov, kar pomeni zapis z 12 parov elektrod, ki so nameščene na preiskovanca. Izraz odvod pomeni kateri par elektrod uporabimo. Z ekstremitetnimi odvodi opazujemo srce v frontalnem prerezu, s prekordialnimi odvodi pa opazujemo horizontalni prerez srca (Potočnik, 2010).
UPORABLJAMO NASLEDNJE ODVODE : (Podergajs, 2011)
· bipolarne standardne odvode (I, II, III), ali
· tri unipolarne ekstremitetne odvode: (aVR-desno zapestje rdeča barva, aVL-levo zapestje rumena barva, aVF-levi gleženj zelena ali modra barva), elektroda na desnem gležju črne barve pa je za ozemljitev,
· šest unipolarnih prekordialnih odvodov (V1 –četrti medreberni prostor na desni strani prsnice rdeče barve, V2-četrti medrebrni prostor na levi strani prsnice rumene barve, V3-med V2 in V4 zelene barve, V4- peti medrebrni prosor na sredini ključnice rjave barve, V5-leva sprednja aksilarna linija v višini V4 črne barve, V6-leva srednja aksilarna linija v višini V4 vijolične barve).
Napetostim med dvema točkama na telesu pravimo bipolarni odvod. Unipolarne odvode merimo med izbranim mestom in potencialom, ki je povprečje potencialov izmerjenih na ostalih mestih. Mesto postavitve elektrod, vrsta papirja, hitrost in amplituda snemanja EKG-ja so danes standardizirani.
[wp_ad_camp_1]
KRITIČNO MNENJE
Pri razpoznavi motenj srčnega ritma se srečujemo s problemom nestalnosti teh pataloških pojavov zato pri boleznih, ki ogrožajo bolnikovo življenje in so motnje ritma pogoste, posebno v akutnem obdobju bolezni neprekinjeno spremljamo bolnikov EKG, s pomočjo EKG monitorja in telemetrije, ki so priključeni na centralno enoto v kateri se hranijo EKG zapisi in opozorila (Podergajs, 2011). Z snemanjem EKG-ja sem se srečevala pri delu s pacienti v Bolnišnici Golnik. Delo je zahtevno in natančno, saj je potrebno za pravilni posnetek upoštevati vse intervencije, ter pri tem veliko pozornost nameniti pacientu pri katerem se ta postopek izvaja.
LITERATURA
Elektrokardiogram. Bolnišnica Golnik. Dostopno na : http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-in-preiskav/31, 2013.
Pregled motenj srčnega ritma pri bolnikih na kardiološkem oddelku. Mateja Podergajs. Maribor 2011. Dostopno na : http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=26529, 2013.
Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja. Brigita Skela Savič (et.al.). Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010.
Vaje iz fiziologije. Nejka Potočnik. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010.