Zapleti pri bronhoskopiji

Bronhoskopija je pregled dihalnih poti s pomočjo bronhoskopa.

1. Postopek preiskave:

Med preiskavo preiskovalec leži na hrbtu na preiskovalni mizi. Po nosni cevki pa prejema tudi kisik. Ves čas preiskave spremljamo vsebnost kisika v krvi preiskovanca in srčni utrip. S skrbnim nadzorom pa zagotovimo preiskovančevo varnost in da bo preiskava potekala brez zapletov. Preiskava traja od 10-20 minut.

Sluznico nosu, grla, sapnika in bronhijev pred preiskavo dobro omrtvimo oz. anesteziramo. Bronhoskop uvedemo skozi usta ali nos in med glasilkama vstopimo v sapnik. Med preiskavo preiskovanec ne sme govoriti, diha pa lahko brez težav. Na morebitne težave in zaplete med preiskavo mora preiskovanec obvestiti z dvigom roke. Zdravnik bo morda med pregledom opravil biopsijo (odvzem tkiva za pregled v laboratoriju), kar pa za preiskovanca ni boleče. Med preiskavo mora biti preiskovanec sproščen, diha naj počasi in pa seveda sledi navodilom medicinske sestre in pa zdravnika. Če preiskovanec želi, lahko tudi potek preiskave spremlja na monitorju.

2. Pred preiskavo je osebje bolnišnice potrebno obvestiti, če je bolnica noseča ali domneva, da bi lahko bila.
3. Prav tako je pred preiskavo prepovedano kaditi (24 ur pred preiskavo), uživati hrano in tekočino (6 ur pred preiskavo). Zdravila je dovoljeno vzeti po posvetu z zdravnikom (npr. zdravila, s katerimi bolnik zdravi povišan krvni tlak).
4. Preiskava se ne izvaja pri bolnikih, ki imajo hude motnje srčnega ritma, pri bolnikih z nestabilnim kardiovaskularnim stanjem, ob zelo hudi hipoksemiji, pri motnjah strjevanja krvi in z neizkušenim bronhoskopistom oz. z neizkušenim timom.

 

1. ZAPLETI PRI BRONHOSKOPIJI

Zapleti pri bronhoskopiji so redki, vendar nevarni.

• Nekaj ur po preiskavi se lahko pojavi povišana telesna temperatura. To se zgodi pri manj kot 10 % bolnikov, traja nekaj ur in spontano mine.
• Redko se pojavi bakterijsko vnetje, ki ga moramo zdraviti z antibiotikom.
• Sledove krvi v izmečku lahko bolnik opazi še dan ali dva po preiskavi, posebno takrat, ko so odvzeti koščki tkiva. Take krvavitve niso nevarne. V primeru izkašljevanja večje
• Zelo redko pride do vdora zraka v prsno votlino – pnevmotoraksa. Pojavi se lahko tudi prehodna hripavost.
• Zapleti v delovanju srca so izjemno redki, pojavijo pa se lahko tudi motnje srčnega ritma.
• Ob nezadostni nesteziji glasilk lahko pride do laringospazma.

 

Negovalni problemi pri bronhoskopiji:

• Neučinkovito dihanje zaradi pnevmotoraksa,
• Prisotnost bolečine ali kašlja zaradi pnevmotoraksa,
• Porast telesne temperature zaradi vnetja dihal,
• Prisotnost bolečine v grlu zaradi poškodovane sluznice med posegom,
• Krvavitve zaradi biopsije in sprememb v bronhijih,
• Strah zaradi prisotne krvi v izmečku,
• Neučinkovito dihanje zaradi bronhospazma,
• Strah pred dokončno diagnozo,
• Strah pred omejitvijo gibanja,
• Motnje v ritmu prehranjevanja in pitja.

 

1. Pnevmotoraks:

Najpogosteje nastane po bronhoskopski biopsiji pljuč. Incidenca pnevmotoraksa je večja pri bolnikih na mehanični ventilaciji in pri bolnikih z difuzno intersticijsko boleznijo pljuč. Nekateri menijo, da biopsija pod nadzorom rentgena zmanjša tveganje za nastanek pnevmotoraksa, drugi pa te povezave niso potrdili.

Znaki pnevmotoraksa se pojavijo takoj po posegu, redko po 1 uri ali kasneje.

• Pri sumu, da je nastal pnevmotoraks opravimo rentgenogram pljuč ob izdihu,
• Bronhoskopska biopsija pljuč pod nadzorom rentgena je nujna pri bolnikih z lokaliziranimi spemembami v pljučih, pri difuznih spremembah pa nadzor rentgena ni nujno potreben.
• Pred posegom opravimo CT, da odvzamemo vzorce na mestu z največ spremembami,
• Bolnik, pri kateremu opravimo bronhoskopsko biopsijo pljuč v ambulantnih pogojih damo ustno in pisno pojasnilo o znakih tega zapleta.

 

2. Krvavitve:

Hude krvavitve med bronhoskopijo opisujejo pri manj kot 0,7 bolnikov, malokateri pri temu umre.

Bolniki z difuznimi pljučnimi spremembami so bolj ogroženi. Hujše krvavitve (več kot 50mm so opažali po bronhoskopski pljučni biopsiji pri 1,6-4,4%bolnikov. Nevarnost krvavitve ni odvisna od velikosti kleščic in je večja pri bolnikih ki imajo mehanično ventilacijo.

Nagnjenost k krvavitvam je pogostejša pri bolnikih z uremij, z imunsko pomanjkljivostjo, z obolenjem jeter, pri motnjah strjevanja krvi in pri bolnikih ki jemljejo antikoagulantna sredstva. Pojavijo se tudi pri trombocitopeniji. Previdni moramo biti tudi pri obstrukciji zgornje votle vene.

Rutinsko preverjanje testov koagulacije pred rutinsko bronhoskopijo in potrebno, preiskavo opravimo le pri bolnikih s povečano tveganje za krvavitev.

3. Infekcije:

Najpogosteje z bronhoskopi prenesemo Gram negativne bacile, mikobakterije in viruse. Najpogostejši povzročitelj z bronhoskopom prenesene infekcije je Pseudomonas aeruginosa. Dobro uspeva v toplem in vlažnem okolju. Kolonizira številne predele telesa, najdemo ga v brisu žrela, v izmečku in v blatu. Legionella pneumophila serogrupa 6 lahko povzroči okužbo, če bronhoskope spiramo z okuženo vodo. Okužbe z multirezistentnimi sevi so pogoste med bolniki z AIDS-om in pri ostalih bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo. Prenos okužbe z bronhoskopom je v tej skupini najpogostejši.

Poročila o prenosu MT med drugimi bolniki so redkejša (20), nastanejo pa zaradi slabega čiščenja in razkuževanja bronhoskopov, posebno sesalnih zaklopk (priporočljiva uporaba zaklopk za enkratno uporabo) .

Ostale mikobakterije se najpogosteje prenašajo s kontaminiranimi razkužili in z vodo za izpiranje. Te mikobakterije so manj patogene, nevarne pa so za bolnike z imunsko pomanjkljivostjo. Virusi hepatitisa B, C in HIV so prisotni v krvi in večini telesnih tekočin obolelih. Najdemo jih tudi v slini in v alveolarni tekočini. Do sedaj ni bilo poročil o bronhoskopskem prenosu HIV okužbe, čeprav so HIV našli v upogljivem bronhoskopu s katerim je bil pregledan bolnik z AIDS-om.

[wp_ad_camp_1]

2. KRITIČNO MNENJE

Po mojih izkušnjah, ki sem jih pridobila danes na praksi menim, da je za varnost, zdravstveno oskrbo in profesionalnost zelo dobro poskrbljeno. Zelo mi je bilo všeč, da sem lahko opazovala bronhoskopijo, kolonoskopijo in ostale diagnostično-terapevtske posege. Vsi zaposleni na tem oddelku so bili zaposleni zelo profesionalni, prijazni in pokazali so nam veliko novih stvari. Tudi sam oddelek mi je bil zelo všeč. Takšne stvari so mi zelo zanimive, zato sem zelo uživala na tej praksi. Vsem zaposlenim še želim veliko poslovnih uspehov in veliko uspelih operacij in ozdravljenih, zadovoljnih ljudi.