- Bolniška postelja – bolezen vedno pomeni tudi motnjo v ritmu spanja in budnosti, pogosto tudi krajše ali daljše ležanje v postelji. Bolniška postelja se od zasebne postelje razlikuje po dostopu (bolniška postelja je dostopna iz treh strani), višini in vrsti ležalne površine, gibljivosti, materialu posteljnega vložka ter ogrodja pritiklinah (trapez, zvonec…). Standardne mere postelje so: dolžina postelje je dva metra, širina 90 centimetrov, od tal pa je dvignjena 60 centimetrov. Pri izbiri postelje so pomembni naslednji kriteriji: bolniku naj nudi najboljše možno udobje, postelja naj ima kolesa, njena uporaba naj bo enostavna, dana naj bo možnost spreminjanja lege in višine ležalne površine – ročno ali hidravlično (Pernat, Kisner, Rozman, Klasinc, 2006). Poznamo različne bolniške postelje, ki pomagajo bolnikom pri preventivi preležanin, pri terapevtskih položajih ali pri negi. V to skupino spadajo sendvič postelje (uporabljamo jo pri težje poškodovanih,nepremičnih bolnikih z velikimi razjedami zaradi pritiska), vrtljive postelje (uporabljamo jo pri težkih poškodbah prsnega koša ter pri pljučnih obolenjih), Clinitron postelje (s pomočjo posebnega peska preprečujemo pritisk na enem delu telesa, uporabljamo jo pri opeklinah in pri obsežnih preležaninah). Materiali posteljnih vložkov so lahko različni. Zaradi velikega trženja je izbira pri teh zelo velika saj sedaj dobimo posteljne vložke, ki so polnjeni z zrakom, gelom, peno… Pomembno pa je da so varni ter učinkoviti, da se bolnik dobro počuti (materiali koži čim bolj naravni), enostavni za vzdrževanje, ustrezati morajo higienskim zahtevam, kar pomeni, da mora biti dana možnost sterilizacije ali vsaj prebrisanja z razkužilom.
- Urejanje bolniške postelja – za urejanje bolniške postelje moramo osvojiti določene prijeme, kar pa pridobimo predvsem z prakso na oddelku. Poskrbeti moramo pa tudi za svoje zdravje, zato moramo znati delati v dvojici, upoštevati moramo pravilno držo za razbremenitev hrbta, naredimo čim manj nepotrebnih korakov, preprečujemo dviganje prahu, odlagamo umazano perilo direktno v koš ali v vrečo za umazano perilo. Posteljna enota je funkcionalna enota bolnišnice, kamor pripeljemo bolniške postelje po odhodu, premestitvi ali smrti bolnika. Bolniško posteljo, posteljni vložek ter posteljnino je potrebno razkužiti, sterilizirati ter ponovno dostaviti na oddelek. Za posteljo perilo je najbolj primeren material bombaž, ki se dobro pere, razkuži, dobro vpija vlago in je zračen.
Razstiljanje à začetna faza urejanja bolniške postelje in pomeni sproščanje vseh delov posteljnega perila izpod posteljnega vložka.
Postiljanje à menjava vsega posteljnega perila.
Prestiljanje à urejanje bolniške postelje z istim posteljnim perilom ali le menjavo posameznih delov.
Poznamo nekaj načel za urejanje bolniške postelje:
- na delo se psihično in fizično pripravimo,
- pripravimo si ves material in prostor,
- posteljo si naravnamo na delavno površino,
- poskrbimo za varnost in dobro počutje bolnika,
- spoštujemo bolnikovo osebnost
- uporabljeno in umazano perilo takoj odležimo v koš, pri tem pazimo, da ne pride v stik z delavno obleko,
- s kužnim perilom ravnamo, kot z vsako kužnino,
- po končanem delu vse pospravimo.
- Primer postiljanja zasedene postelje po dolžini:
Bolnikovo posteljo lahko postiljamo zasedeno, če je bolnik nepokreten ali pa zaradi zdravstvenega stanja ne sme sedeti, lahko pa postiljamo prazno in se za čas postiljanja bolnik usede na stol. Poznamo dva načina postiljanja postelje in sicer po širini (kadar se bolnik ne sme ali ne more obrniti na bok ali ima zaradi bolezni zvišano vzglavje) in po dolžini (standardno postiljanje zasedene bolniške postelje).
Najprej pripravimo izvajalca ter prostor. Pripravimo material, ki ga potrebujemo (rjuho, prevleka za vzglavnik ter odejo, koš za umazano perilo, če je potrebno rokavice ter predpasnik). Bolniku povemo kaj bomo delali in ga prosimo za sodelovanje. Namestimo si odlagalno površino, razrahljamo posteljno perilo, iz odeje naredimo paket. Bolnika obrnemo na levi bok ter premaknemo vzglavnik proti levi strani postelje. Uporabljeno rjuho zvijemo do bolnikovega hrbta ter svežo rjuho položimo na desno stran postelje in jo razgrnemo do bolnikovega hrbta. Bolnika čez oba zavitka rjuh obrnemo na desni bok. Odstranimo umazano rjuho ter jo odvržemo v koš za umazano perilo. Svežo razpremo po postelji in bolnika obrnemo na hrbet. Rjuho zapognemo pri vzglavju in vznožju; pazimo, da je dovolj napeta in brez gub. Nato jo še na sredini dobro napnemo namestimo vzglavnik, poskrbimo za ustrezen položaj ter varnost pacienta. Pospravimo material , razkužimo roke.
- Problem s področja urejanja bolniške postelje je razjeda zaradi pritiska. To je lokalno omejena poškodba celic zaradi direktnega pritiska na kožo ali zaradi strižne sile, ki povzroči mehansko okvaro tkiva (Chapman, 1986). Vzrok za nastanek je največkrat predolgo ležanje na eni površini telesa. Poznamo pa tudi nekaj zunanjih dejavnikov: nerazbremenjen pritisk, strižna sila (sila drsenja) ter trenje in ponavljajoči pritisk. Najhitreje rana nastane na mestih, kjer ni toliko mišičja in maščevja (kolki, hrbet v poteku hrbtenice, zatilje, lopatice, ramena, komolci, trtica, prsti, sedne grče, kolena, gležnji, pete). Razjeda zaradi pritiska nastaja po stopnjah:
- Stopnja – rdečina, ki izgine 15-30 minut po razbremenitvi
- Stopnja – rdečina, ki je stalna, sčasoma se pojavi mehur
- Stopnja – razjeda zajame povrhnjico in usnjico
- Stopnja – razjeda sega do mišic
- Stopnja – razjeda sega do kit, kosti in sklepov
- Moje kritično razmišljanje – na klinični praksi sem opazila, da primanjkuje posteljnega perila, zato sem mnenja, da bi morali nabaviti več perila. To pa bi bilo boljše kakovosti, saj je nekaj rjuh že strganih. Vsaka nitka pri nepokretnem pacientu predstavlja nevarnost za nastanek razjede zaradi pritiska, zato je strgana rjuha še toliko bolj nevarna za nastanek razjede. Oddelčne sestre so take rjuhe same odstranile. Rjuhe na oddelku za Zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Jesenice se ne prilegajo na postelji vložek, saj so prekratke. S tem je oteženo delo medicinskih sester ter cilji za preprečevanje razjed zaradi pritiska, saj se ponovno naredijo gube. Na splošno pa se medicinske sestre zavedajo posledic nepravilnega postiljanja ter poskušajo odpravljati napake.