Bolniška postelja in postiljanje

  1. Bolniška postelja – bolezen vedno pomeni tudi motnjo v ritmu spanja in budnosti, pogosto tudi krajše ali daljše ležanje v postelji. Bolniška postelja se od zasebne postelje razlikuje po dostopu (bolniška postelja je dostopna iz treh strani), višini in vrsti ležalne površine, gibljivosti, materialu posteljnega vložka ter ogrodja pritiklinah (trapez, zvonec…). Standardne mere postelje so: dolžina postelje je dva metra, širina 90 centimetrov, od tal pa je dvignjena 60 centimetrov. Pri izbiri postelje so pomembni naslednji kriteriji: bolniku naj nudi najboljše možno udobje, postelja naj ima kolesa, njena uporaba naj bo enostavna, dana naj bo možnost spreminjanja lege in višine ležalne površine – ročno ali hidravlično (Pernat, Kisner, Rozman, Klasinc, 2006). Poznamo različne bolniške postelje, ki pomagajo bolnikom pri preventivi preležanin, pri terapevtskih položajih ali pri negi. V to skupino spadajo sendvič postelje (uporabljamo jo pri težje poškodovanih,nepremičnih bolnikih z velikimi razjedami zaradi pritiska), vrtljive postelje (uporabljamo jo pri težkih poškodbah prsnega koša ter pri pljučnih obolenjih),  Clinitron postelje (s pomočjo posebnega peska preprečujemo pritisk na enem delu telesa, uporabljamo jo pri opeklinah in pri obsežnih preležaninah). Materiali posteljnih vložkov so lahko različni. Zaradi velikega trženja je izbira pri teh zelo velika saj sedaj dobimo posteljne vložke, ki so polnjeni z zrakom, gelom, peno… Pomembno pa je da so varni ter učinkoviti, da se bolnik dobro počuti (materiali koži čim bolj naravni), enostavni za vzdrževanje, ustrezati morajo higienskim zahtevam, kar pomeni, da mora biti dana možnost sterilizacije ali vsaj prebrisanja  z razkužilom.

Preberi več o Bolniška postelja in postiljanje