Kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je značilno zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zapora dihalnih poti pri KOPB je posledica destrukcije pljučnega parenhima (emfizem) in prizadetosti malih dihalnih poti (obstruktivni bronhiolitis) v različnem razmerju. Zmanjšanje pretoka zraka je običajno napredujoče in ga spremlja nenormalen vnetni odziv pljuč na škodljive delce ali pline.
Kronično vnetje povzroča strukturne spremembe in zoženje malih dihalnih poti. Destrukcija pljučnega parenhima zaradi vnetnega procesa vodi k propadu elastičnih vlaken v pljučih in vezivnih tračkov, ki povezujejo zunanjo stran alveolov na bronhiole.
Propad elastičnih vlaken poveča komplianco pljuč, zaradi česar se podaljša faza izdiha. Zmanjšan vlek alveolarnih pričvrstitev na bronhiole pa povzroči zgodnejše zapiranje bronhiolov, kar povzroči ujetje zraka (poveča se residualni volumen). (Sever, 2007)
- Reševanje.problema.s.področja.ZN
Glavni dejavnik za razvoj bolezni je kajenje. Navadno se pojavijo simptomi po dolgoletnem kajenju kot so:
• napredujočo zadihanost ob vse manjših telesnih naporih, sčasoma celo med mirovanjem,
• jutranji kašelj z gnojnim izmečkom,
• kašljanje, ki se ponavlja ves dan,
• čedalje večje količine gnojnega izmečka,
• pogoste okužbe dihal, predvsem pozimi, ob katerih bolnik izkašljuje rumenkast ali zelenkast izmeček,
• piskajoče dihanje, še posebej po napadih kašlja. (Stoppard, 2007)
Kronično obstruktivno pljučno bolezen je mogoče zelo učinkovito ustaviti s prenehanjem kajenja. Bolezen se pri nekadilcih načeloma sploh ne pojavi oziroma le izjemno redko. Kar 85 odstotkov bolnikov s KOPB kadi ali so kadili. Treba je poudariti, da so med kadilci bolj in manj občutljivi ljudje in da bodo nekateri razvili KOPB razmeroma kmalu, drugi pa sploh ne bodo zboleli za to boleznijo. Vendar tega, kdo je bolj in kdo manj občutljiv, ne moremo vedeti vnaprej, zato je najbolje da kadilci čimprej prenehajo s kajenjem. Prenehanje kajenja pa ne bo povrnilo že izgubljenega zdravja, ampak bo samo močno zavrlo nadaljnji razvoj bolezni.
KOPB je, podobno kot astma, razdeljen na stopnje od nič do štiri glede na to, kako težko je obolenje. Stopnjo KOPB določajo s spirometrijo, ki je osnovna diagnostična metoda pri ugotavljanju te bolezni. Kakšna bosta zdravljenje in terapija, odločajo glede na stopnjo KOPB. V prvih dveh stopnjah terapije in zdravljenja ne predpisujeta, obvezno pa je prenehanje kajenja. Zelo priporočljiva so nekatera preventivna cepljenja proti gripi in drugim okužbam. Pri težjih stopnjah predpisujejo olajševalnike oziroma bronhodilatatorje. Nekaterim bolnikom predpisujejo kratkodelujoče bronhodilatatorje po potrebi, drugi jih morajo jemati v rednih enakomernih presledkih. Pri hudi in zelo hudi obliki KOPB s pogostimi poslabšanji v anamnezi dolgodelujočim bronhodilatatorjem dodajo inhalacijske glukokortikoide (na voljo je tudi kombinacija) Pri bolnikih s KOPB za terapijo še vedno uporabljajo teofilinske preparate, ki jih bolnikom z astmo ne predpisujejo več. Sistemske glukokortikoide je praviloma dobro jemati.v.čim.manjših.odmerkih.ali.samo.ob.poslabšanjih. Ko pa bolezen KOPB povzroča tudi odpovedovanje dihanja, je bolniku treba dodajati kisik. Pogosto se tak bolnik trajno zdravi s kisikom na domu. Pri zelo redkih bolnikih se odločijo za kirurški poseg, pri katerem jim odstranijo zračne bule, ki nastajajo v pljučih, v skrajnem primeru pa bolniku presadijo pljuča. “Za presaditev pljuč se odločamo v primerih, ko pričakujemo, da bolnik brez presaditve ne bo živel niti leto dni. S presaditvijo pljuč se kvaliteta življenja bolnika s KOPB izboljša za dolga leta. V Sloveniji smo eno pljučno krilo presadili bolnici, ki po operaciji že vse leto živi kakovostno življenje,” je dejal dr. Turel. Pri nekaterih pljučnih bolnikih ima pozitivne učinke tudi rehabilitacija v obliki fizioterapije.
- Kritično mnenje
Gospa je že dolgoletna kadilka. Doma je opazila težave z dihanjem, pojavljala se je dispneja, kasneje tudi v mirovanju na kar je pristala v bolnišnici. Ima ponavljajoče in piskajoče kašljanje, kar je značilno za kronično obstruktivno bolezen. Dobiva kisik, zaradi premajhne vrednosti saturacije. Ta ji omogoča lažje dihanje ter deluje terapevtsko. Bila je obveščena o programu odvajanja od kajenja, vendar se ne misli udeležiti ter sodelovati. Naša naloga je kot piše v priročniku za bolnike, da gospe preprečujemo napredovanje bolezni, ji lajšamo simptome, povečujemo telesno zmogljivost, preprečujemo poslabšanje bolezni, ob poslabšanju zdravimo ter povečujemo kakovost življenja.
LITERATURA:
http://www.medicinski-mesecnik.com/MM_07_02/MM_07_02_kopb.pdf ( Mojca Sever, Dušenka Vidovič: Kronična obstruktivna pljučna bolezen, 2007)
Miriam Stoppard: Zdravstveni vodnik za vso družino, Založba Mladinska knjiga, 2007
http://www.viva.si/Bolezni-dihal-Respiratorne-bolezni/763/Zdravljenje-astme-in-KOPB?index=1
( Matjaž Turel: Zdravljenje astme in KOPB, 2005)
Stanislav Šuškovič: KOPB; Kronična obstruktivna pljučna bolezen, Priročnik za bolnike, 2008