Fragmin je protitrombotično zdravilo, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov (koagulacijo). Vsebuje učinkovino natrijev deltaparinat (nizkomolekularni heparin). Povprečna relativna molekulska masa je okoli 5000 daltonov. Zdravilo največkrat uporabljamo pri zdravljenju globokih venskih tromboz in pljučnih embolij, za preprečevanje venske tromboze pri operacijah, tromboprofilaksa pri hemodializi in hemofiltraciji ter zdravljenje nestabilne koronarne arterijske bolezni (nestabilna angina pektoris in miokardni infarkt brez Q zobca).
Za individualno delo študenta sem dobila nalogo z naslovom aplikacija antikoagulanta (fragmina). To je zdravilo, ki se preventivno aplicira pacientu. In sicer z namenom proti strjevanju krvi, z injekcijsko brizgalko v podkožje oz. subkutano. Zdravilo predpiše zdravnik, mi pa se moramo kot zdravstveni delavci ravnati po pravilu 15P. Zdravilo lahko na subkutani način vbrizgamo v več področij, in sicer v srednjo zunanjo tretjino stegna, sredino zunanje strani nadlakti ali v trebuh (mesta, ki so 10 cm premera okoli popka se izogibamo vbodom; apliciramo v smeri urinega kazalca). To je diagnostično-terapevtski poseg, pri katerem zdravilo apliciramo z vbodom v podkožje. Zdravljenje je lahko začasno, ali pa traja celo življenje. Za pravilno izvedbo aplikacije antikoagulanta (fragmina) je pomemben pravilen izbor predela in mesta v podkožju. Pozorni moramo biti da vbodemo na nepoškodovano mesto, da mesto predhodno očistimo oz. razkužimo in da je koža na tem mestu nespremenjena. Poleg tega pa moramo poznati tudi kakšen je primeren izbor injekcijske igle, kakšen je vbodni kot, prijem vbodnega mesta, priprava bolnika, tehnika zračnega mehurčka, pokrivanje vbodnega mesta po aplikaciji.
1.Identifikacija/opredelitev problema s področja ZN:
Med izvajanjem klinične prakse v Splošni bolnišnici Jesenice, sem dobila tudi nalogo, da grem z diplomirano medicinsko sestro po oddelku in ji pomagam pri aplikaciji Fragminov. Problem, ki se mi je pojavil pri aplikaciji je bil sledeč: pred aplikacijo sem preverila vse podatke po sistemu 15P, kjer ni bilo nobenih težav. Tik pred apliciranjem, pa so se mi pojavili problemi odpiranju že vnaprej pripravljene in zapakirane injekcijske brizgalke z antikoagulantsko vsebino. Le ta ima čez iglo nameščeni gumijasti zamašek, ki ga po navadi ni problem odstraniti. Danes pa mi je to povzročalo težave. Razkužilo v bolnišnici vsebuje glicerin, ki roke naredi rahlo mastne. To je seveda zelo dobro za roke, saj nam jih navlaži in zaščiti da se ne izsušijo. Vendar pa je s takimi rokami zelo težko kakšno stvar dobro in varno opraviti. Npr. jaz danes nisem mogla odstraniti gumijastega zamaška iz injekcijske brizgalke, saj so bile roke preveč spolzke.
2.Reševanje problema s področja ZN:
Meni se je kot problem zdel dodatek glicerina v razkužilih. Kot uporabnica razkužil to močno podpiram, ker to pozitivno vpliva na kožo na rokah in ker se le ta ne izsuši in kože ne poškoduje in uniči tako kot pa druga razkužila. Po drugi strani pa sem prvič srečala razkužila, ki bi mi tako močno namastile roke, da bi potem zaradi tega imela težave z odpiranjem raznih stvari. Mogoče bi bila rešitev za to, da bi bil dodatek glicerina k razkužilom manjši (v manjšem %).
3.Kritično mnenje:
Moje kritično mnenje na prej navedene probleme pa je, da bi morali biti vsi kot zdravstveni delavci, bolj željni znanja, da bi si znali vzeti čas za paciente, da bi nove stvari ali podatke bolje sprejemali in seveda, da bi stvari ki nas motijo, povedali in bolj močno poskušali spremeniti. Pred vsako aplikacijo kateregakoli zdravila pa je potrebna identifikacija pacienta in pravilo 15P, ki se ga tu ne držijo ravno čisto vsi. Tako bi se izognili morebitni napačni aplikaciji zdravila neki osebi. Potrebna je tudi pazljivost in pravilno odlaganje ostrih predmetov v zabojnike, da ne pride do vboda z iglo, ki je lahko zelo resen. Pri razkužilih pa bi bil po mojem mnenju, potreben manjši dodatek glicerina. Zanima me, če je res tolikšen delež glicerina potreben da zaščiti roke, ali bi bil mogoče dovolj tudi manjši delež, ki bi posledično tudi manj namastil kožo.
LITERATURA:
-Ministrstvo za zdravje, Urad RS za zdravila. Zbirka navodil za uporabo zdravil. Inštitut za varovanje zdravja RS, 2002.
– Antikoagulant, dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Anticoagulant (povzeto 6.12.2015)
– Rozman, M., Kisner, N., Klasinc, M., Verčko Pernat, S. (2006). Postopki in posegi v zvezi z dajanjem zdravil. V: Zdravstvena nega 2, str. 124-125. Maribor: Založba Pivec.
– Bobnar, A. Dajanje zdravil v podkožje in mišico. In: Sodobnim znanjem postopkov v zdravstveni in babiški negi naproti: zbornik prispevkov, Ljubljana, 2010. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov; 2010: 29-37.