Holter monitoring je neinvazivna preiskava, s katero lahko določeno obdobje ( 24 ur, lahko tudi 48 ur) neprekinjeno spremljamo dinamiko srčne frekvence in EKG-a. Namen holterja je 24-urno spremljanje EKG-ja; zaznavanje motenj ritma, spremljanje srčne frekvence, tako ob naporu, kakor tudi v mirovanju, spremljanje ST spojnice, čeprav le ta ni čisto točna, je zgolj informativna. Holter zapis služi tudi za kontrolo delovanja pace makerja in kontrolo medikamentoznega zdravljenja ( Balažic Gjura, 2012 ).
S holter monitoringom ugotavljamo kako se srce odziva ob normalnih dnevnih aktivnostih. Lahko ga uporabimo tudi po srčnem infarktu, za diagnostiko motenj srčnega ritma in pa v študijske namene pri odkrivanju » nove medicine «. Holter monitoring nam pomaga pri postavljanju diagnoz kot so atrijska fibrilacija, palpitacije, atrijska tahikardija, supraventrikularna tahikardija, ugotavljanje razloga omedlevice, bradikardija in ventrikularna tahikardija ( Medline Plus, 2014 ).
Holter monitorizacija ne pomaga le pri opredelitvi motenj srčnega ritma, ampak je pomembna tudi pri vrednotenju uspešnosti zdravljenja z antiaritmiki. Poznavanje anatomije in fiziologije srca, znake aritmij, delovanje srčne mišice, komplikacij, ustrezne komunikacije in metode dela, so vsebine, ki jih mora dobro poznati medicinska sestra, ki obravnava pacienta z motnjo srčnega ritma. Za 24h snemanje EKG-ja tako v poštev pridejo pacienti z motnjami srčnega ritma. To pa je le ena izmed preiskav s katero ugotavljamo motnje srčnega ritma ( Stegne, 2010 ).
2 REŠEVANJE PROBLEMA IZ PODROČJA ZN
Subjektivne težave pacienta, ki jih zazna med motnjami srčnega ritma, so lahko zelo različne. Odvisne so od vrste aritmije, kardiocirkulatornega stanja in psihične občutljivosti pacienta. Pogosto tožijo o neenakomernem, hitrem bitju srca, preskakovanju srca, omotica, slabost, težko dihanje, znojenje in bolečina za prsnico. Pri starejših osebah se lahko pojavi zmedenost. Pacienta z motnjo srčnega ritma je potrebno takoj hospitalizirati. Ob sprejemu pacienta, medicinska sestra sodeluje v diagnostično terapevtskem programu, osredotoči se na najbolj aktualne negovalne probleme, kot so prizadetost pacienta, strah, bolečina, negotovost (Stegne, 2010 ).
Po naročilu zdravnika specialista, se pacientu namesti aparat za 24- urno snemanje EKG-ja. V Kliniki Golnik na oddelku za intenzivno terapijo in nego imamo obrazec z navodili za preiskovanca. Aparat za 24- urno merjenje EKG je sestavljen iz samolepilnih elektrod, torbice v kateri je nameščen aparat, v aparatu je spominska kartica, ki se po 24h samodejno izključi. Na prsni koš preiskovanca namestimo 5 elektrod, ki so preko žic povezane na aparat EKG. Pred namestitvijo le teh je potrebno očistiti kožo pacienta z razkužilom, da kožo razmastimo, saj to pripomore k bolj natančnim rezultatom. Aparat bo v zaščitni torbici, ki jo lahko namestimo na pas ali okoli vratu. Pacientu damo obrazec kjer naj beleži dnevno aktivnost po urah, kaj je čez dan delal ( počitek, fizična aktivnost), če je opazil spremembe v počutju naj to dokumentira, napiše naj natančen čas pojava težav, vrsto težav in okoliščine ob težavah ( telesni napor, razburjenje,… ) ( Klinika Golnik, 2010 ).
Po namestitvi aparata in preverjanju znanja če je pacient navodila razumel, se lahko odpravi domov. Doma naj opravlja običajno aktivnost, zaradi nameščenega aparata ni indicirano, da se mora izogibati vsakdanjim aktivnostim. Vsa zdravila, ki jih pacient redno prejema, jemlje doma redno naprej. Po 24 urah se pacient ponovno zglasi na Oddelku za intenzivno terapijo in nego, kjer bodo aparat sneli in posnetek pregledali ( Klinika Golnik, 2010 ).
[wp_ad_camp_1]
3 KRITIČNO MNENJE
Menim, da je življenje z motnjami srčnega ritma zelo težko, zato je vloga medicinske sestre zelo pomembna. Medicinska sestra mora biti vešča pri prepoznavanju znakov motenj srčnega ritma, ukrepanju pri le teh in pa strokovno podkovana pri izvajanju preiskav kot je 24- urno merjenje EKG. Znati mora pravilno namestiti aparat in pa pravilno podučiti pacienta o ravnanju z aparatom ter beleženju dnevne aktivnosti med preiskavo. Pacient z motnjami srčnega ritma je lahko življensko ogrožen, zato so preiskave po mojem mnenju nujne. Na oddelku za intenzivno nego in terapijo sem imela možnost sodelovanja pri nameščanju aparata za 24- urno snemanje EKG, pri edukaciji pacienta in pri odstranjevanju aparata.
4 LITERATURA
- Balažic Gjura A. Vloga medicinske sestre v kardiološki ambulanti. Zbornik strokovnega seminarja, Pomurje, 2012. Pomurje: Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja.
- Medline Plus, 2014. Holter monitor ( 24h ). [online] Available at: https://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ency/article/003877.htm [Accessed 12 November 2015].
- Klinika Golnik, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo, oddelek za intenzivno terapijo in nego. Navodila preiskovancu za 24-urno snemanje EKG ( holter monitoring ). 2010.
- Stegne, B., 2010. Vloga medicinske sestre pri bolniku z motnjami srčnega ritma: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede.