SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA (str. 50)
Svetovna zdravstvena organizacija11 si prizadeva za izboljšanje svetovnega zdravja.
Zagotavlja dve vrsti storitev, v okviru prve vrste storitev svetuje in pomaga, v okviru druge pa izvaja raziskave in objavlja izsledke.
Organizacija že več let zbira in objavlja informacije o epidemijah bolezni po vsem svetu. Že vse od svoje ustanovitve se bori proti boleznim, kot sta malarija in tuberkuloza, ki prizadeneta številne ljudi.
Svetovna zdravstvena organizacija je del Organizacije združenih narodov (OZN), katere glavni organi so: Mednarodno sodišče, Sekretariat, Generalna skupščina, Skrbniški svet, Varnostni svet ter Ekonomski in socialni svet. Slednjega sestavljajo regionalni sveti, odbori in specializirane agencije. Med specializiranimi agencijami, s katerimi je OZN je za uspešno izpolnjevanje svojih nalog povezana prek Ekonomskega in socialnega sveta, še posebej izstopajo Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), Mednarodna organizacija dela (ILO), Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Organizacija združenih narodov ima tudi svoja svetovalna telesa, kot je denimo Konferenca ZN za trgovino in razvoj, ki pa ni uradna agencija. Med specializirane agencije, ki OZN pomagajo pri njenem delovanju, spadata tudi Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Velik del k trenutnemu razvoju pa prispevajo tiste agencije OZN, ki ne polnijo časopisnih stolpcev, saj delujejo neprestano, tiho in nikakor ne senzacionalno.
ONESNAŽENOST ZRAKA – KISEL DEŽ IN UMIRAJOČI GOZDOVI (str.6)
Splošne informacije:
Onesnaževanje zraka je ena najbolj resnih problemov današnjega časa.
Veliko škode se je že pripetilo človeškemu življenju, gozdovom, polji vsepovsod po svetu. Obstaja veliko strupenih substanc v zraku povzročenih s strani industrije v splošnem; elektrarne na premog in olje, domače izgorevanje premoga, avtomobili ,itd…
Države v severni polovici poloble so bile močno prizadete glede zračnega onesnaženja v zadnjih desetletjih. Osrednje Evropa, Alpska regija, vzhodna Evropa, Skandinavija in deli ZDA ter Kanada so najbolj prizadete; Velika Britanija je malo na boljšem zaradi vetrov Atlantika, večina strupenih plinov gre proti celini.
Kisli dež:
Deževni potki postajajo strupeni ko se žvepleni dioksid iz tovarn in elektrarn, in malo manj nitrogeni dioksid ki prihaja iz izpušnih plinov avtomobila raztopijo v njej in ko vse skupaj prihaja s hlapenjem v atmosfero.
Dokazano je bilo, da je kisel dež po večini posledica Waldsterbena, nepopravljiva škoda storjena v Nemčiji zaradi posekanja gozdov.
Odmiranje gozdov
1. Listi in iglice porumenijo.
2. Starejši listi in iglice odpadajo.
3. Rast novih zasadkov je upočasnjena.
4. Vejice na vrhu dreves so stanjšane.
5. Gostota rasti je zmanjšana.
6. Veje postanejo mlahave.
Druge učinki kislega dežja:
1. Ribe ter rastline v mnogih jezerih, rekah ter tokih so izginile.
2. Zdravstveni problemi: pljučne bolezni kot so astma, bronhitis, ipd.
3. Zmanjšanje moči elektrarn je zmanjšano ter podaljšan je doseg.
4. Škoda na zgodovinskih stavbah, milijoni se porabijo za popravljanje škode, ki jo povzroči erozija v gradbeništvu ipd.
5. Uporabnik mora zaradi stroškov velikokrat plačati za bolj zdravo življenje.
Kako preprečiti onesnaževanje zraka:
1. Skleniti svetovni dogovor usmerjen v prikrajšanje onesnaževanja po vsem svetu
2. Narediti spremembe, izgorevanje fosilov, nameščanje filtrov
3. Omejiti avtomobilski izpuh ter emesijo s promoviranjem katalitičnih pretvornikov in neosvinčenega bencina
4. Podpirati razvoj motorjev z notranjim izgorevanjem kateri povišajo izkoristek bencina
5. Omejiti hitrosti na hitrih cestah za zmanjšanje ogljikovega monoksida in hidrokrabona
6. Uvesti strožje zakone glede onesnaževanja
7. Narediti več raziskav o uporabi alternativnih sredstev kot izvor energije
V INDIJI NI MILOSTI ZA DEKLICE (str.5)
MACHRIHWA, INDIJA:
Rojstvo fantka se v Machrihwi praznuje z nakupom bonbonov in peciva, ki se z veseljem deli sovaščanom. Rojstvo deklice se večinoma sploh ne praznuje. Ženske v tej vasi niso željne na široko razpravljati o tej temi, večina tistih, ki imajo deklice, priznavajo, da je hujše od bolečine pri rojstvu spoznanje, da so rodile deklico.
Juganti Prasad, 30, se spomni očitajoče tišine, ki je napolnila sobo, ko je rodila tretjo deklico. Njena tašča ji je ob predaji otroka grobo rekla, da je ponovno deklica in jo nato zapustila. Prasadova je rekla, da ni bilo tam nikogar, ki bi ji podal vsaj kozarec vode. Rekla je tudi, da se ni nihče obremenjeval z njo ali jo hranil, zato ker je rodila deklico. Ko je ležala in okrevala, je slišala sorodnike v sosednji baraki tarnati o nesreči. Nekaj tednov kasneje jo je mož skupaj z njenimi tremi hčerkami vrgel ven iz hiše.
Pet urna vožnja po slabo vzdrževani cesti od Lucknowa, glavnega mesta severne države Uttar Pradesh, ki obkroža pokrajino Shravasti, je glede na izračun Unicefa, najslabše mesto v Indiji za rojstvo deklice. Preko širnih polj podeželja Severne Indije, proč od hitrega razvoja, ki ruši tradicionalne odnose proti ženskam v mestih. Indijski ekonomski razvoj je tako rekoč neviden in upanje za mlade deklice ostaja močno omejeno.
V novembru je bila Indija kot 114. izmed 128-ih držav v raziskavi o razkoraku med spoloma, izvedene v svetovnem ekonomskem forumu, slabo ocenjena v enakopravnosti v izobraževanju, v zdravstvu in ekonomiji. Unicef je uporabil tri statistične parametre-starost deklic pri poroki, stopnjo ženske pismenosti in razmerje med številom fantkov in deklic-in na koncu prišel do zaključka, da ni bolj nesrečnega kraja na svetu od Shravastija za deklice.
Nič v zunanjem izgledu Machrihwe, na severu Shravastija, ob meji z Nepalom, ne namiguje na to sumljivo statistično zmago.
Dim se širi preko streh in deklice sedijo s svojimi materami pred vrati blatnih hiš, presejejo riž v miru, ki je značilen za te vasi, kjer nihče nima avtomobila.
ŽENSKE V DRUŽBI (str. 3)
Splošne informacije:
Žensko Lib (Liberation Movement), se je pričelo 1960. leta, čeprav se je emancipacija pričela že v začetku 19. stoletja. V tem času ženske niso imele pravice do glasovanja in žensko trpljenje, predstavljeno v Veliki Britaniji leta 1928 je prineslo ne le politične temveč popolno socialno enakovrednost.
Na srečo so dnevi drugorazrednega meščanstva za ženske že po večinoma minuli, in osvoboditev ženskega tako zasebnega kot javnega dostojanstva je močno napredovalo:
1. Uzakonitev, prekrška seksualne diskriminacije
2. Število zaposlenih žensk se povečuje: v razvitih deželah, ženske predstavljajo 30 – 50 % delavne populacije (celo več v vzhodni Evropi).
3. Vedno več žensk ima dostop do samorealizacije v karieri, v kateri je bil prej dominanten moški, kot je poslovanje, medicina, procesiranje podatkov in izurjena ročna dela.
4. Centri ali zavetišča kamor se lahko zatečejo ženske v stiski so v uporabi.
5. Kontracepcija, splavi ter zavarovan spolni odnos niso več tabu.
6. Veliko knjig o feminističnem gibanju je bilo objavljenih.
7. Menjava tradicionalne žensko/moške vloge so se začele kazati: zmerom bolj se kaže za žene ter možove da si pošteno porazdelijo hišna opravila, čeprav še vedno večinoma žensk nosi hišno breme.
Feministično prerekanje:
1. Po desetletjih emancipacije ali osvoboditve se je le malo stvari spremenilo za večino žensk: še vedno so govorice, diskriminacija in predsodki o delavnih ženskah; enake plače za enako delo so zagotovljene preko zakona, ampak ni vedno tako.
2. Majhen je napredek v boju za enake pravice o zaposlovanju. Veliko žensk je zaposlenih v nižjem delavnem razredu, ali celo kot snažilke ali v tekstilni industriji; tudi kvalificirane ženske imajo manj možnosti kot moški da postanejo upravniki bank ali visoki izvršilci.
3. Življenje je težje za večino žensk kot je bilo včasih, veliko jih dela izven države da dopolnijo družinski proračun ali da poplačajo posojila; dvojno breme je velik trud za žensko in družinsko življenje.
4. V primerih preobilja so večinoma odpuščene nespretne ženske s polovičnim delavnim časom.
5. Ženske gredo večinoma prej v pokoj kot moški, posledica pa so nižje pokojnine.
ONESNAŽEVANJE VODA IN PROBLEM ODPADKOV (str.11)
OSNOVNE INFORMACIJE:
Onesnaževanje voda je postalo svetovni problem in je eno izmed temeljnih tem današnjega časa. Obrežne vode najbolj trpijo zaradi učinkov onesnaževanja, ker so postale odlagališče za industrijske odpadke. Odlaganje neprečiščenih odpadnih voda in strupenih odpadkov v morja ali na nezakonita odlagališča je precej običajna praksa, včasih celo pravilo.
En razlog za porast onesnaževanja voda je prenaseljenost. Drugi razlogi so neustrezno upravljanje z odpadki in neustrezna odlagališča odpadkov. Tako velike količine tekočih odpadkov, ki vsebujejo težke kovino kot so svinec, kadmij, cink, itd., so odložene v reke ali obrežne vode in velika mesta imajo vedno več odpadnih voda na razpolago. Resni problemi so postavljeni ne samo od velike kvalitete ampak tudi po obliki vsebujočih odpadkov.
Kljub temu, da je večina obratov za čiščenje odpadnih voda opremljena z odstranjevalci trdnih in organskih snovi iz odpadnih voda, so večinoma nezmožni odstranjevanja škodljivih in strupenih kemičnih substanc. Zato sintetična pralna sredstva, težke kovine in raztopljeni fosfati in nitrati na koncu končajo v morju.
Pitna voda milijonov ljudi je bila okužena z nevarnimi snovmi. Imunski sistem živali je bil oslabljen zaradi onesnaženih voda.
V letu 1988 je v Severnem morju umrlo na tisoče tjulnjev, tako da so bili v nevarnosti pred iztrebljenjem. Vsako leto cvetovi alg (znani kot ¨rdeči čas¨) ubijejo morske živali na velikih področjih. Preživeli izmed zdestkanih vrst so že okuženi z veliko simptomi: imajo kožne infekcije, njihovo okostje je popačeno in razvili so se tumorji.
NAČINI SOOČANJA Z ONESNAŽEVANJEM VODA IN ODPADKI:
Potrebne so mednarodne kooperacije in združeni ukrepi ozdravitev.
Zgrajenih mora biti več obratov za čiščenje odpadnih voda.
Uporaba umetnih gnojil v kmetijstvu mora biti zmanjšana.
Odlaganje odpadnih voda in blata v morje mora biti prepovedano.
Puščanje strupenih kemikalij v zaloge vode lahko ima dolgoročne posledice na človeškem zdravju, zakopavanje odpadnih voda pod zemljo in v skladiščne cisterne bi moralo biti prepovedano.
Podani bi morali biti strožji zakoni za ukvarjanje z onesnaževalci in uveljavljene obsežnejše kontrole.
Potrošniki morajo biti vzpodbujani za ločevanje hišnih odpadkov in industrija za recikliranje ogromnih količin odpadnih voda, ki jih pridelajo.
Javnost se mora zavedati ekoloških prednosti uporabe biološko razgradljivih substanc pred izdelki, ki počasi, ali sploh ne razpadejo.
Glavni cilj bi morala postati skrb za proizvajanje minimalne količine odpadnih voda.