KAJ JE TOREJ VARNO JESTI? (str.30)
Svetovni sklad za raziskave rakavih obolenj1 je izvedel obsežno raziskavo, ki je stala 4,5 miljona funtov, izvajalo pa jo je 21 mednarodnih strokovnjakov.
Ugotovili so, da nastanek rakavih obolenj povzročajo prekomerna telesna teža, alkohol in številna hrana, ki jo uživamo vsakodnevno. Priporočajo, da se izogibamo alkoholu, predelanemu mesu, vključno s slanino, šunkio in klobasami, in zmanjšamo vnos rdečega mesa in soli.
Tudi ‘zdrava’ sadje in zelenjava naj bi ponujala le ‘omejeno’ zaščito pred hudo boleznijo. Podobne raziskave sprožajo številna vprašanja, kaj je sploh še varno jesti, in ponavadi naletijo na številne kritike v zdravstveni in živilski industriji. Strokovnjaki za rakava obolenja tovrstne nasvete označujejo za plehke in dogmatske ter svarijo pred tem, da jih nihče ne upošteva. Zmerne količine alkohola, rdečega mesa in slanine naj po njihovem mnenju ne bi bile nevarne.
Glavna ugotovitev izvedene raziskave je, da nam debelost škoduje v takšni meri kot kajenje. Odvečna maščoba je lahko vzrok za nastanek šestih pogostih rakavih obolenj, ki prizadenejo dojke, črevesje in trebušno slinavko. Našli so več trdnih dokazov, da rdeče in predelano meso lahko povzroči raka na črevesju, odkrili pa so tudi povezavo med alkoholom in rakom v ustni votlini, na požiralniku in dojki. Strokovnjaki so mnenja, da ni varne količine, ko govorimo o pitju. Ljudem, ki spijejo majhne količine alkohola za preventivo pred boleznimi srca, priporočajo, naj na dan spijejo največ dve pijači za moške in eno za ženske.
Poročilo raziskave svetuje, naj ostanemo kar se da vitki, ne jemo predelanega mesa in na teden pojemo le do 500 g kuhanega rdečega mesa. V raziskavi so upoštevali 7.000 najboljših študij o rakavih obolenjih, prehrani in telesni vadbi, ki so nastajale zadnjih 40 let. Vodja projekta pravi, da ljudje ob objavi različnih raziskav, ne vedo, kako resno naj jih jemljejo in katere ugotovitve naj upoštevajo. Raziskava svetovnega sklada to stori namesto njih. Pri projektu si upajo trditi, da bo ob upoštevanju priporočil iz poročila zaradi raka umrlo občutno manj ljudi. Nasveti naj bi bili dobri in jim lahko zaupamo, saj so podkrepljeni z znanstvenimi raziskavami.
Raziskavi nekateri kljub temu oporekajo. Profesor Sikora iz združenja za bolnike z rakom2 meni, da so vzroki za nastanek raka bolj kompleksna stvar. O višjem tveganju za nastanek raka bi lahko govorili pri ljudeh, ki pojejo velike količine ‘prepovedane’ hrane. Raziskava po mnenju Richarda Loweja iz komisije za meso in živino3 daje vtis, da bomo varni pred rakom že, če bomo z našega jedilnika črtali klobase.
Presenečen je nad priporočili o škodljivosti predelanega mesa, saj sta šunka in slanina dva izmed najbolj priljubljenih izdelkov v Veliki Britaniji. Tudi britanska agencija za kvaliteto živil4 naj bi v okviru zdrave in uravnotežene prehrane priporočala uživanje rdečega mesa, vključno s predelanim mesom. Lowe je poudaril še, da poročilo povezuje debelost s šestimi vrstami raka, alkohol s petimi, meso pa le z eno vrsto raka. Mark Hastings iz britanskega združenja za pivo in pivnice5 je mnenja, da je tveganje prisotno pri vseh stvareh v življenju. Poročilo ne bi smelo odvrniti ljudi, da bi se še naprej družili ob kozarčku vina.
Poročilo navaja, da so dokazi, ki debelost povezujejo z rakom, precej močnejši kot pred desetimi leti. Prehrana in debelost sta razloga za najmanj tretjino vseh rakavih obolenj – kot kajenje.
Dandanes pa se število kadilcev znižuje, število debelih pa narašča. Strokovnjaki ne obljubljajo, da se pri debelih ljudeh, ki shujšajo, zmanjša tveganje za nastanek raka, je pa to vseeno dobra preventiva. Pred desetletjem so debelost povezovali samo z rakom na maternični steni, danes pa naj bi strokovnjaki imeli trdne dokaze, da odvečna telesna maščoba lahko povzroči šest vrst raka. Našli so močno povezavo med maščobo okoli trebuha in rakom na črevesju. Predvidevajo tudi povezavo med telesno maščobo in rakom na žolčniku ter maščobo na predelu trebuha in rakom slinavke, rakom na dojki po obdobju menopavze in rakom na maternični steni. Poročilo opisuje možne načine, kako telesna maščoba oskrbuje rakavo tvorbo, in opozarja na povišano raven hormonov in estrogena, kar lahko poveča tveganje za nastanek raka na dojki. Alkohol lahko povzroči poškodbe na DNK, kar pa lahko vodi v nastanek raka.
Profesor Sir Michael Marmot, ki je pri projektu predsedoval odboru strokovnjakov, ljudem priporoča, naj ostanejo kar se da vitki, seveda na zdrav način. Pridobivanje kilogramov naj bi povišalo tveganje za nastanek raka, četudi je pridobljena telesna teža še obravnavana kot nenevarna za zdravje. Omejiti je potrebno uživanje hitre prehrane z visokim deležem maščobe, sladkorja in kalorij ter pitje gaziranih in sladkih pijač. Priporočljivo je, da na dan spijemo le en kozarec sadnega soka.
Poročilo navaja nekaj nasprotujočih si nasvetov glede mlečnih izdelkov. Mleko naj bi ščitilo pred rakom na črevesju in tudi na mehurju, po drugi strani pa je prehrana z veliko vsebnostjo kalcija lahko razlog za nastanek raka na prostati.
Dojenje naj bi ščitilo matere pred rakom na dojki, otroke pa pred debelostjo v odrasli dobi. Redna telesna vadba naj bi zniževala tveganje za rakava obolenja. Priporočljiva je ena ura zmerne vadbe ali 30 minut intenzivne vadbe na dan. Profesor Mike Richards, vladni strokovnjak na področju rakavih obolenj, meni, da je poročilo najbolj verodostojno in izčrpno doslej. Doktorica Lesley Walker iz britanskega urada za raziskave rakavih obolenj6 meni, da je okrepilo potrebo po ukrepanju glede debelosti. Po besedah Pamele Goldberg, ki sodeluje v kampanji za preprečevanje raka na dojki7, je nedavna raziskava pokazala, da je manj kot 10 odstotkov žensk vedelo, da prehrana z visokim deležem nasičenih maščob in velike količine alkohola povečajo možnost za nastanek raka na dojki. Federacija za hrano in pijačo8 je mnenja, da je industrija ‘vodila’ svet s prilagajanjem izdelkov, da so vsebovali manj maščob, sladkorja in soli. Poročilo je po njihovem mnenju prišlo kot pravočasno opozorilo, da morajo vlada in ostali narediti veliko več – še posebej pa spodbujati državljane, da postanejo aktivni.
SHUJŠAJTE IN OSTANITE V FORMI (str.34)
Vzdrževanje nižje telesne teže in telesna vadba lahko pomagata pri zniževanju tveganj za rakava obolenja
Danes se kot klinično debele obravnava tiste, ki imajo indeks telesne mase (ITM) 30 ali več. ITM se izračuna tako, da vrednost telesne teže v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih (kg/m2). Ljudje z ITM med 25 in 29,9 so klasificirani kot ‘debeli’, tisti z manjšim pa so obravnavani kot zdravi. Strokovnjaki priporočajo, naj se ITM pri večini giblje med 18,5 in 24,9 – čim nižji je, bolje je.
Debelost je povezana s srčnimi obolenji in sladkorno boleznijo tipa 2. Debelost lahko ugotavljamo tudi z merjenjem obsega pasu. Ogroženi so moški z obsegom pasu 90 cm in več ter ženske z obsegom 80 cm. Telesna aktivnost znižuje tveganje za rakava obolenja. Na dan naj bi se vsak zmerno gibal 30 minut, kar vključuje tudi hitro hojo in hišna opravila. Za tiste z boljšo telesno pripravljenostjo je priporočljivo 60 minut zmerne vadbe na dan ali 30 minut intenzivne vadbe, kot je denimo enakomeren in počasen tek. Raziskave kažejo, da z redno telesno aktivnostjo vzdržujemo zdravo raven hormonov, visoke vrednosti hormonov namreč lahko povečajo tveganje za rakava obolenja, krepimo imunski sistem, ohranjamo zdrav prebavni sistem in vzdržujemo nižjo telesno težo.
HUJŠANJE (str.38)
Izguba teže je verjetno bolj v glavi, kot odvisna od tega kaj je na krožniku.
Maria Lugo-Perrin je bila precej pretežka, imela je 240 kilogramov na svoji majhni postavi, ko je poleti 2006 dobila pod vrata letak o programu za izgubo teže na Beckovem inštitutu za kognitivno terapijo. Lugo-Perrin je odšla na srečanje. 39 letni Filadelčan, samooklicani veteran dietnih tablet priznava, da se mu je zdelo zmešano, ampak se je vseeno odločil, da bo poizkusil. Program, ki vsebuje ustne in napisane vaje za učenje klientov kako odkriti in ozdraviti samouničujoče misli in jih zamenjati s pozitivnimi in proaktivnimi, je deloval.
Lugo-Perrin je obiskovala enourna tedenska srečanja 12 mesecev in zaupala je Becksovem inštitutu, ki ji je pomagal, da se je držala svojih ciljev tudi v najtežjih trenutkih. Po koncu leta je izgubila 65 kilogramov. Lugo-Perrin je ena izmed mnogih, ki je pridobila v raziskavi o vplivu misli na debelost.
Nove študije prikazujejo, da določene miselne navade, vzorci nesamozavesti, kontrolirajo kaj jemo in zakaj in se jih da spremeniti, kar prinaša izjemne rezultate. Vsekakor je ob vsakem poizkusu za izgubo teže potrebno zmanjšati vnos kalorij in več telovaditi, ampak mnogo raziskovalcev sedaj verjame, da sta sprememba mišljenja o prehranjevanju in telovadba skrivnost za vzpostavitev bolj zdravega življenja.
BOLNIKI V VELIKI BRITANIJI SE SOOČAJO Z DOLGIMI ČAKALNIMI VRSTAMI (str. 44)
V raziskavi, ki je primerjala sedem zahodnih držav, so ugotovili, da se bolniki v okviru britanske nacionalne zdravstvene oskrbe9 soočajo z najdaljšimi čakalnimi vrstami. Raziskava je tudi pokazala, da so Britanci najmanj zadovoljni s kvaliteto oskrbe in dostopnostjo najboljših zdravil. Poleg tega pa so med tistimi državami, ki imajo najslabše možnosti za obisk zdravnika izven običajnega delovnega časa.
Na podlagi raziskave o sistemu zdravstvene oskrbe v Veliki Britaniji, Nemčiji, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in na Nizozemskem, mora petnajst odstotkov bolnikov na zdravljenje čakati več kot šest mesecev. Samo 40 odstotkov bolnikov je bilo na zdravljenje sprejetih v manj kot enem mesecu, kar je najslabši rezultat, z izjemo Kanade. V večini držav je čakanje, daljše od enega leta ali več, zelo redko. V Kanadi in Veliki Britaniji pa naj bi na oskrbo tako dolgo čakalo 8 odstotkov bolnikov.
Okoli 27 odstotkov britanskih anketirancev ni povsem prepričanih v to, da so bili deležni dobre in kvalitetne oskrbe. Na Nizozemskem je takšnih bolnikov le 5 odstotkov. 26 odstotkov Britancev meni, da jim nacionalna zdravstvena oskrba ni omogočila dostopa do najbolj učinkovitih zdravil. Nacionalni inštitut za zdravje in klinično kvaliteto10 v Angliji in Walesu namreč zavrne številna zdravila.
Dostopnost specialistov je najslabša prav v Veliki Britaniji, saj kar 60 odstotkov anketirancev pravi, da so v zadnjem letu obiskali samo splošnega zdravnika, v Nemčiji pa je takšnih bolnikov 31 odstotkov.
Po raziskavi fundacije Commonwealtha je tudi oskrba pri splošnem zdravniku med najslabšimi prav v Veliki Britaniji. Britanski družinski zdravniki so slabo dostopni, saj po raziskavi 39 odstotkov anketirancev nima možnosti za obisk svojega zdravnika pred 8.30 uro zjutraj, po 18. uri in med vikendi. Slabše je poskrbljeno samo za Kanadčane.
Britanski zdravniki naj bi najmanj vedeli o bolnikovi zdravstveni zgodovini in svojim bolnikom namenili najmanj časa. V Kanadi, ZDA in Veliki Britaniji eden izmed treh anketirancev pove, da njihovi zdravniki niso na voljo izven običajnega delovnega časa med 9. in 17. uro.
Kljub vsemu gre Veliko Britanijo pohvaliti, saj ima najbolj obsežen sistem zdravstvene oskrbe, z najmanj stroški za bolnika v primerjavi z drugimi državami. Ministrstvo za zdravstvo obljublja, da v prihodnje na oskrbo nihče ne bo čakal več kot 18 tednov. Na Inštitutu za zdravje in klinično kvaliteto pa so pregledali svoje postopke, da bi zagotovili hitrejši dostop do zdravil.
Višje medicinske sestre bodo dobile pooblastila, da odpustijo čistilna podjetja, ki se ne potrudijo dovolj, da bi izkoreninili odporne bakterijske organizme. Christine Beasley, vladna uslužbenka odgovorna za medicinske sestre, bo pojasnila, kako ustanove lahko podelijo višjim medicinskim sestram dodatna pooblastila za določanje standardov za čistočo. Te bodo lahko odpustile čistilna podjetja, če se ta ne bodo držala določil. Po besedah premierja Gordona Browna bo ga. Beasley, ki obljublja 5.000 dodatnih medicinskih sester do pomladi, izdala tudi navodila za ‘globinsko čiščenje’ v bolnišnicah.
DROGE (str. 46)
OSNOVNE INFORMACIJE:
Ko govorimo o drogah, mislimo na mehke droge, kot sta marihuana in hašiš, ter trde droge, kot so heroin, kokain ali ‘crack’. Na voljo je še veliko drugih drog, kot denimo opij, LSD itd. Nekatere droge uporabljajo v medicinske namene, npr. morfij, amfetamine ali barbiturate, le dolgotrajna zloraba tovrstnih drog pa je lahko nevarna.
Vse droge, tako mehke kot trde, škodljivo vplivajo na naše zdravje. Povzročajo odvisnost in so razlog za spremenljivo voljo, vzorce mišljenja in obnašanja. Ne glede na to, kako jih uživamo, v obliki tablet, s kajenjem, vdihavanjem ali intravenozno, vedno vodijo v fizično, psihično in duševno odvisnost ter sčasoma v zasvojenost. Uživanje drog ne more biti zmerno ali nadzorovano, saj dolgoročno vse droge povzročijo zasvojenost. Ko se pojavi potreba pa uživanju večjih količin mehkih drog, se ponavadi začne posegati po trših drogah.
PRIDELOVALKE DROG:
Peru, Bolivija, Kolumbija in Mehika so glavne in tradicionalne pridelovalke kokinih listov in konoplje. Področje, kjer se pridela največ makovih semen, je zlati trikotnik na jugovzhodu Azije (Tajska, Burma in Laos), makova semena pa gojijo tudi v Pakistanu in Afganistanu. Na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu pridelajo velike količine hašiša.
Proizvodnja drog ni omejena več le na države tretjega sveta, saj je denimo v Kaliforniji eden najbolj donosnih pridelkov prav marihuana, sintetične droge pa se lahko proizvaja v manjših in primerno opremljenih laboratorijih po vsem svetu.
PREVOZ DROG:
Mednarodnim razpečevalcem mamil pri uvajanju prepovedanih drog na različne trge v ZDA in Evropi pomagajo različni kurirji. Droge na ladji, letalu ali tovornjakih pripeljejo do preprodajalcev mamil, ki jih prodajo uživalcem. Največ zaslužka z drogami pa nimajo kmetje, ki pridelajo kokine liste, temveč tisti, ki iz listov pridelajo kokain, in tisti, ki ga prodajajo na ulicah.
Prepovedane droge včasih najdejo in zasežejo med rutinskimi pregledi prtljage ali telesnimi pregledi, vendar kurirji droge spretno skrivajo in jih na različne načine poskušajo prenesti skozi carino. Policisti z oddelkov za narkotike mamila iščejo s pomočjo psov, ki so posebej izurjeni za iskanje prepovedanih drog v prtljagi, vozilih itd.
UŽIVALCI:
Vedno bolj zaskrbljujoče je naraščajoče število ljudi, predvsem mladih, ki:
– postanejo odvisni od drog,
– začnejo uživati trde droge, na katere preidejo z marihuane in hašiša,
– začnejo uživati droge zelo zgodaj (v starosti 10 ali 12 let),
– umrejo zaradi prevelikega odmerka mamil,
– imajo enostaven dostop do drog, ki so na voljo v večjih količinah,
– uživajo droge, četudi živijo v vaseh ali na podeželju in ne v večjih mestih, kjer je to bolj pogosto,
– uživajo več drog hkrati, da povečajo učinek droge in ojačajo evforične občutke, ki jih ta povzroči,
– preidejo na cenejše, a bolj nevarne, sintetične droge, ki povzročajo tudi večjo zasvojenost, in
– zagrešijo kriminalna dejanja, da bi dobili denar za nakup drog.
NAČINI ZA BOJ PROTI DROGAM:
1. Mednarodno sodelovanje: multilateralna prizadevanja so bistvena za boj proti drogam.
2. Uničevanje pridelanih makovih semen, kokinih listov in konoplje, zaseg kemikalij, ki jih uporabljajo pri pridelavi drog, uničevanje laboratorijev za pridelavo kokaina, odkrivanje in uničevanje skrivnih letališč v pragozdu ali gorah.
3. Spodbujanje kmetovalcev k pridelavi nadomestnih pridelkov, kot sta kava in kakav.
4. Bolj zavzeto iskanje glavnih razpečevalcev mamil, posrednikov in uličnih prodajalcev.
5. Bolj številčne enote policistov in carinikov za iskanje zalog in omejevanje tihotapljenja mamil.
6. Večje število kriminalistov, ki policiji posredujejo pomembne informacije o razpečevalcih mamil.
7. Strožji zakoni in kazni za prodajo in razpečevanje mamil.
8. Informiranje in učenje staršev, kako lahko svoje otroke odvrnejo od uporabe drog.
9. Več centrov za odvisnike, kjer se izvajajo programi za odvajanje.
10. Večje število raziskav o psiholoških in socialnih razlogih za poseganje po drogah, da se lahko odpravi glavne razloge za problem zlorabe drog.
TEŽAVE:
1. Oteženo odkrivanje in uničevanje večjih pridelovalnih površin na težko dostopnih področjih.
2. Laboratoriji za predelavo surovega kokaina ali kokine paste so večkrat v rokah močnih ‘mamilarskih mogotcev’ in mednarodnih mamilarskih kartelov, ki so ponavadi premočni, da bi jih lahko nadzorovale policijske enote za narkotike.
3. Izurjeni psi za iskanje drog, telesne preiskave in mejne preglede so zelo uporabni, ne morejo pa v celoti preprečiti tihotapljenja mamil.
4. Je morda rešitev legalizacija ‘manj nevarnih’ drog in dekriminalizacija posedovanja manjših količin drog?
5. Bi morda pomagalo, če bi zdravniki odvisnikom po potrebi predpisovali posebne droge, da bi jih tako odvrnili od storitve kriminalnih dejanj?