Dihanje opredelimo kot procese, ki so udeleženi pri izmenjavi respiracijskih plinov, kisika in ogljikovega dioksida, med okoljem in organizmom (Kadivec, 2009).
Kisik je kemični element v periodnem sistemu elementov, nevnetljivi plin brez barve in vonja. Za zdravstvene namene uporabljamo kisik v plinskem ali tekočem stanju in je prisoten v vseh živih in neživih bitjih (Ivanuša, 2008).
V bolnišnicah uporabljamo kisik v plinskem stanju in ga dovajamo po stenskih napeljavah v bolniške sobe, kjer se s pomočjo pretočnega merilnika aplicira posameznemu pacient. Kisik hranimo tudi v večjih ali manjših jeklenkah (kot plin) pod določenim tlakom. Reducirni ventil zmanjša tlak iz jeklenke na 500kPa. Jeklenka ima dva manometra: enega za merjenje tlaka v jeklenki in reducirni ventil za znižanje tlaka pri pacientu (Kadivec, 2009)
Nepravilno ravnanje s kisikom lahko povzroči eksplozijo in požar. Upoštevati moramo pravila za ravnanje s kisikom, ne smemo uporabljati aparatur, ki dajejo iskre, ne bencina, alkohola, olja, mazil, ker so v stiku s kisikom pod visokim pritiskom eksplozivni (Klasinc, 2007).
Telo reagira na pomanjkanje kisika z dihalno stisko in cianozo. Potrebna je hitra pomoč bolniku, da lahko z dovajanjem kisika manjkajočo količino kisika v tkivih izravna, dihanje in barva kože pa se normalizirata. S kisikom želimo povečati koncentracijo kisika v krvi. Terapijo s kisikom odredi zdravnik, enako kot vsa ostala zdravljenja (Klasinc, 2007).
Kadar je okvarjena funkcija dihalnega sistema, se v arterijski krvi pojavi HIPOKSEMIJA, ki je v klinični praksi najpogostejši razlog za terapijo s kisikom. O hipoksemiji torej govorimo takrat, ko je v arterijski krvi zmanjšana vsebnost kisika. Pri zdravljenju s kisikom lahko pride do nesorazmernega dvigovanja ogljikovega dioksida, kar lahko privede do somnolence, lahko tudi do smrti. Takšno zviševanje Co2 v krvi imenujemo hiperkapnija. Nasičenost kisika merimo s saturacijo (Kadivec, 2009).
Reševanje problema s področja ZN:
Poznamo dva načina aplikacije kisika. Prvi je sistem z malim pretokom kisika (enorogi ali dvorogi kateter) in sistem z velikim pretokom kisika (venturijeve maske in maske z visoko inspiratorno vsebnostjo kisika) (Kadivec, 2009).
Obrazne maske in nosni katetri so pripomočki za aplikacijo kisika in ob pravilni uporabi omogočajo višje koncentracije kisika v vdihanem zraku od atmosfere. Koncentracija kisika v vdihanem zraku je pri uporabi teh pripomočkov višja, ker del atmosferskega zraka nadomestimo s kisikom. Pomembno je, da se pacientu pred aplikacijo sistema za dovajanje kisika razloži namen, postopek poteka in pomen njegovega sodelovanja, saj le tako lahko dosežemo najboljšo izvedbo (Skela Savič, 2010). Aplikacijo kisika opravi ustrezno usposobljen izvajalec (zdravstveni tehnik, medicinska sestra, zdravnik). Pred aplikacijo kisika mora medicinska sestra poskrbeti za ustrezno higieno nosu in ust (izvesti čiščenje), izbrati pravo velikost kisikove maske glede na starost in konstitucijo pacienta. Način in količino danega kisika vedno odredi zdravnik.
Pri zdravstveni negi kisika je pomembno, da kontrolirano dovajanje kisika (količina, čas…), redna ovlažitev kisika in kontrola, vsakodnevno menjavanje dihalnega sistema, opazovati pacienta, spremljati negovo splošno stanje, merjenje vitalnih funkcij in pulzne oksimetrije, izsušenost sluznice, spremembe v dihanju, kontrola plinov v arterielni krvi – plinska analiza. Na koncu moramo dokumentirati, kdo je naročil, kdo je izvedel, medicinsko tehnični pripomoček, koliko % kisika je pacient prejel, način vlaženja, saturacijo, vitalne znake, prehodnost dihalne poti, opažanja pri pacientu, stranske učinke pacienta (Klasinc, 2007).
Aplikacija kisika
Poznamo dva načina dovajanja kisika:
– Sistem z velikim pretokom (nizkopretočne kisikove maske)
– Sistem z malim pretokom (visokopretočne kisikovem maske, nosni katetri)
– Maska z visoko inspiratorno vsebnostjo kisika.
Venturijeva maska
Z Venturijevimi maksami dosežemo koncentracijo od 24 do 60 % in sicer s pretoki kisika (2 – 15 l/min). Maske vsebujejo Venturijeve nastavke, ki delujejo s hitrim oretokom zraka skozi ožine (Bernoullijev princip). Ko kisik prehaja skozi ozko odprtino proizvaja hiter tok , ki priteguje konstantni delež zraka iz okolice skozi podstavek Venturijevega nastavka. Tvorba drobnih mehurčkov je odvisna od hitrosti pretoka ( razmerje med velikostjo odprtine in pretoka kisika ) in velikosti vstopnega/izstopnega nastavka. Lahko se natančno kontrolira, da se nastavi vrednosti kisika za vdih od 24-60 %. Kadar zdravnik spremeni koncentracijo kisika, zamenjamo le nastavek in pretok kisika. Nastavki so različnih barv. Na vsakem je napisana koncentracija kisika in ustrezen pretok kisika v l/min (Bateman,1998).
Maska z visoko inspiratorno koncentracijo kisika
Z maskami z visoko inspiratorno koncentracijo kisika dosežemo od 60 do 95% koncentracijo kisika. Maske imajo na odprtinah za izdih in vdih enosmerne valvule ter dodan zbiralnik (vrečko) za kisik; pravilen pretok kisika skozi to masko je, ko je zbiralnik napolnjen približno do polovice.
Nosni katetri
So enostavni in primerni za uporabo. FiO2 je odvisen od pretoka kisika (16 l/min) in variira v odvisnosti od ventilatorskega minutnega volumna. Pri pretoku kisika 2 l/min je koncentracija kisika hipofarinksu 25-30 %. Preko nosnih katetrov lahko dovajamo od 1-6 litrov kisika. Višji pretok kisika suši nosno sluznico, poleg tega pa ne povečuje koncentracije vdihanega kisika ( FiO2) (Ivanuša, 2008).
Nosni katetri preprečujejo ponovni vdih izdihanega zraka, so udobni za daljša obdobja in omogočajo, da se kisik dovaja tudi med govorjenjem in prehranjevanjem. Pri visokih pretokih je možno, da se pojavita lokalno draženje in dermatitis ( Bateman, 1998).
Uporabljamo:
– enoroge in
– dvoroge nosne katetre.
–
Enorogi nosni kateri so upogljive, približno 40 cm dolge cevke iz gladkega materiala, ki imajo na pacientovem koncu več malih odprtinic. Dvorogi nosni katetri imajo dva majhna kraka, ki sta nameščena v nosnici.
Dvorogi nosni katetri imajo dva mala kraka, ki izhajata iz glavne dovodne cevke za kisik in sta nameščena v nosnici.
Nosni katetri so enostavni in sorazmerno udobni. Pacient se lahko hrani, spi , govori in izkašljuje, ne da bi prekinjal zdravljenje s kisikom. Sistem uporabljamo pri pacientih, ki so v klinično stabilnem stanju in nimajo hiperkapnije.
Pacientov vdih je mešanica kisika, ki ga dobi po nosnem katetru, in sobnega zraka. Koncentracija kisika je različna in odvisna od pacientove frekvence dihanja in dihalnega volumna. Pacientu skozi nosni kateter ne moremo dodati več kot okoli 40 % koncentracijo kisika.
Po nosnem katetru ne dajemo več kot 6 l/min, ker z večanjem pretoka ne bi dosegli večje inspiracijske koncentracije kisika. Da bi pacient dobil zadostno količino kisika po nosnem katetru , mora imeti pravilno vstavljen nosni kateter, natančno nastavljen pretok kisika na pretočnem ventilu in brezhibno kisikovo napeljavo.
[wp_ad_camp_1]
Kritično mnenje:
Zdravstvena nega bolnika, s kisikom je zelo pomembna pri zdravljenju, saj ga ohranja pri življenju in mu lajša dihanje. Da bi bilo to zdravljenje uspešno in učinkovito je potrebno, da se kisik aplicira pravilno po standardu. Sama sem tudi prebral standard aplikacije kisika, ki ga imajo na oddelku. Spremljala sem delo zdravstvenega osebja, da bi lahko napisala kritično mnenje.
Če se osredotočim na bolnike s katerimi sem se srečala na praksi, menim da medicinsko osebje, zelo dobro skrbi za paciente s kisikom imajo nad njimi poostren nadzor tudi pacienti se dobro počutijo. Opazila sem, da so pacientom zelo dobro razložili potek zdravljenja s kisikom, saj so zelo pozorni na nosne katetre, sploh pokretni pacienti, ko gredo na stranišče in se vrnejo v sobo, nikoli ne pozabijo nastaviti binazalnega katetra nazaj. Zaposleni so pozorni tudi na vlažilno posodo, ki jo redno menjajo. Vemo, da se lahko pojavi tudi razjeda zaradi pritiska za ušesi pri nosnemu katetru, zato imajo na oddelku vsi pacienti, ki imajo maske za kisik ali katetre zaščite z zloženci. Dobro je tudi to, da so dolžine cevk prilagojene pacientovi pokretljivosti.
VIRI:
– Ivanuša A., Železnik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. 2. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede; 2008.
– Kadivec S., Vrankar K. Aplikacija kisika. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege. 2009
– Klasinc M., Rozman M., Kisner N., Vrečko Pernat S. Zdravstvena nega 3. Maribor: Založba Pivec, 2007)
– Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1998
– Skela Savič B., Kaučič M., Filej B., Skinder Savić K., Mežik Veber M., Romih K., Pivač S., et al. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege. Jesenice, 2010
– TEORETIČNE in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja/ (uredniki Brigita Skela Savič… (et al.)). – Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, 2010 (str. 270)