ORBITA
1) KAJ OŽIVČUJE MUSCULUS SFINKTER PUPILLE IN KROŽNO OČESNO MIŠICO
– m. sfinkter pupile poteka krožno, inervira ga parasimpatikus, ki oži zenico – eferentni lok poteka od jeder v srednjih možganih preko očesnega živca (nervus okulomotorius), do ciliarnega ganglija v očnici, od tu vodi nitje kratkih ciliarnih živcev ( mm ciliares breves ) do sfinktra zenice.
– simpatično nitje, ki oživuje m. dilatator pupille izhaja iz ciliospinalnega centra v 8. vratnem segmentu in poteka v ganglion cervicale superius
– krožno očesno mišico oživčuje nervus facialis
– m. sfincter pupille – je gladka mišica, ki leži ob zeničnem robu v stromi, poteka krožno in oži zenico
– m. dilatator pupillae – je mišica , ki širi zenico, sestavljajo jo mioepitelne celice, poteka meriodionaino po celi šarenici
2) KAJ OŽIVČUJE KROŽNO OČESNO MIŠICO
– obrazni živec – n. facialis
Kategorija: Okulistika
Vaja za okulistiko
Očesno zakotje tvori: trak ciliamika, cedilce, zadebelitev endotela roženice, schlemov kanal za cedilcem.
Sprednji prekat: je prostor med sprednjo površino leče, šarenice ter roženico.
Zadnji prekat, prostor med ciliarnikom, steklovino in zadnjo površino šarenice.
Zdravila za midriazo: midriatiki širijo zenico (atropin, scopolamin, homatropin,tropikamid, phenvlephrin, links glaucosan).
Zdravila za miozo: miotiki ožijo zenico (pilokarpin, mioza po 10 min.
Parasimpatikometik, trajanje mioze 8 ur). Preberi več o Vaja za okulistiko
Vprašanja in odgovori za okulistiko
1. naštejte sprednje dele očesa: roženica, sprednji prekat, šarenica z zenico in del beločnice, veznica
2. kaj je očnica in kaj leži v njej: ali orbita je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina
3. katere so očesne ovojnice: zunanja očesna ovojnica daje očesu obliko in oporo(beločnica in roženica), srednja skrbi za prehrano očesa(žilnica) notranja pa sprejema svetlobo in zaznava slike(mrežnica)
4. naštej prostore v notranjosti očesa: sprednji prekat, zadnji prekat in steklovinski prostor Preberi več o Vprašanja in odgovori za okulistiko
Anatomija očesa
ANATOMIJA OČESA
Organ vida je parni organ. Sestavljen je iz dveh zrkel, ki ležita v desni in levi orbiti, iz očesnih priveskov ali adneksov ter zaščitnih delov.
ZRKLO (BULBUS OCULI)
V fizikalnem pomenu sestavljajo zrklo deli, ki ustvarjajo sliko, to so optični mediji in del, ki sliko sprejema. K optičnim medijem spada roženica, sprednji prekat, leča in steklovina. Mrežnica sprejema sliko. Svetlobni dražljaj sproži fotokemični proces v fotoreceptorjih mrežnice. Nastali električni dražljaj se po vidni progi širi preko vidnega živca skozi hiazmo, tractus optici in intercerebralnih progtalamusa ter Gratioletijeve radiacije v okcipitalno skorjo. Tu se v vidnem centru svetlobnega dražljaja zavemo. Od tu potekajo povezave z drugimi derli možganov in omogočajo predelavo optičnih vtisov v kompleks izkušenj. Ta del poti bi lahko imenovali psihična proga. Vsak svetlobni dražljaj verjetno zapusti v možganih določene engrame.
S fotoreceptorji mrežnice zaznamo elektromagnetne valove dolžine 400 nm do 800 nm. Preberi več o Anatomija očesa
Okulistika 2012 VaJa
Zunanji deli očesa: veke, solzila;
Sprednji segment: zrklo ( roženica, beločnica, spr. Prekat, šarenica, zenica );
Zadnji segment: steklovina, mrežnica – so deli, ki se ne vidijo;
Imamo: 3 ovojnice, znotraj pa so še 3-je prostori 3 ovojnice:-zunanja ali vezivna ali oporna – beločnica, ki gre spredaj v roženico;
-srednja ali žilna – žilnica ( šarenica, ciliarnik ter šele nato v žilnico )-
notranji ali živčni ali čutni – mrežnica ;3-je prostori: – sprednji(roženica in šarenica) – srednji( šarenica in steklovina;-zadnji( steklovinski del).
Okulistika zapiski
OCULUS – oko
OPHTHALMOS – oko, vid
OFTALMOLOGIJA ali OKULISTIKA je eno in isto, le da je eno grški, drugi pa latinski izraz. Je veja medicine, ki se ukvarja z odkrivanjem, diagnostiko in zdravljenjem bolezni oči, obočesnih struktur in vidne poti.
OFTALMOLOG = OKULIST: zdravnik specialist
OPTIK: obrtnik, poklicna šola
OPTOMETRIST: redki, šolani v tujini in so bolj za preventivne dejavnosti, niso pa za zdravljenje
Okulistika zapiski in gradivo 2.del
TUMORJI MREŽNICE
Najpogostejša oblika raka v 80 % je tumor uvee. Navadno nastane po 60. letu starosti.
Asimptomatičen tumor se odkrije po naključju pri rednih pregledih, dočim simptomatičen povzroči upad vida, ter napake vidnega polja zaradi odstopa mrežnice. Večina ljudi vidi velike krogle svetlobe, ki se pojavljajo dva do trikrat dnevno.