Okulistika 2012 VaJa

Zunanji deli očesa: veke, solzila;

Sprednji segment: zrklo ( roženica, beločnica, spr. Prekat, šarenica, zenica );

Zadnji segment: steklovina, mrežnica – so deli, ki se ne vidijo;

Imamo: 3 ovojnice, znotraj pa so še 3-je prostori 3 ovojnice:-zunanja ali vezivna ali oporna – beločnica, ki gre spredaj v roženico;

-srednja ali žilna – žilnica ( šarenica, ciliarnik ter šele nato v žilnico )-

notranji ali živčni ali čutni – mrežnica ;3-je prostori: – sprednji(roženica in šarenica) – srednji( šarenica in steklovina;-zadnji( steklovinski del).


ZRKLO: Kroglaste oblike,

zunanja plast: spredaj je prozorna, brezžilna in bogato senzorično oživčena roženica – cornea, ki navzad prehaja  v beločnico –sclera. Le ta je iz čvrstega veziva in daje zrklu obliko.

srednja plast: zadaj je žilnica – choroidea, ki sega do sprednje tretjine zrkla;  spredaj je žarkovnik ( ciliarnik ), ki leži med žilnico in šarenico. Zgrajen je iz grebenov, ki filtrirajo prekatno tekočino in pa iz ciliarne mišice, ki služi akomodaciji. Mišico oživčujeo parasimpatično nitje III. možganskega živca. Poleg žarkovnika je spredaj tudi šarenica – iris, ki ima obliko kolobarja in deluje kot zaslonka. V sredini ima odprtino, zenico – pupilla. V šarenici sta dve mišici m. sphincter pupillae, ki oži zenico in jo oživčuje parasimpaticus in m. dilatator pupillae, ki zenico širi in je pod vplivom simpaticusa.

notranja plast: Mrežnica – retina ima optični del z receptorji za svetlobo zajema 2/3 zrkla. Za ciliarnikom je ciliarni del mrežnice za šarenico pa šarenični del, oba dela pa nimata čutilne vloge. V mrežnici sta dve vrsti receptorjev – paličnice in čepnice. Največ čepnic je v rumeni pegi – macula na zadnjem delu zrkla, kjer je tudi mesto najostrejšega vida. Paličnic je več kot čepnic, vse čutnice so v stiku z bipolarnimi celicami te pa z ganglijskimi celicami. Aksoni ganglijskih celic sestavljajo vidni živec – nervus opticus.

VEKE IN SOLZNI APARAT Poleg zrkla so v orbiti strukture, ki so potrebne za zaščito očesa: Veke in solzni aparat. Veki – palpebra superior in inferior imata na robu trepalnice in žleze lojnice. Solzni aparat – apparatus lacrimalis sestavljajo solzna žleza in solzna izvodila. Solzna žleza – glandula lacrimalis leži v zgornjem stranskem kotu orbite. V medialnem očesnem kotu se začno solzna izvodila, ki vodijo v solzno vrečico – saccus lacrimalis, od tam pa vodi solzovod – ductus nazolacrimalis navzdol in se odpira v nosno odprtino pod spodnjo nosno školjko. II. VIDNI ŽIVEC – N. OPTICUS-Nevriti gangljiskih celic mrežnice sestavljajo senzorični vidni živec, ki zapušča zrklo na slepi pegi. Živec zapušča očesno votlino skozi optični kanal. Pred hipofizo se nitje obeh živcev delno križa – križanje vidnih živcev – chiasma opticum. Nitje iz nosne polovice mrežnice prestopi na drugo stran, nitje iz senčne polovice pa ostane na isti strani. Od križanje dalje se vidno nitje imenuje vidna proga – tractus opticus in se končuje v talamusu. Od talamusa poteka optična radiacija, ki se končuje v kortikalnem centru za vid v zatilnem režnju. V. TRIVEJNI ŽIVEC–N. TRIGEMINUS-je mešani.Ima močnejši senzorični del,ki oživčuje kožo obraza,očesno veznico, nosno in ustno sluznico ter šibkejši motorični del s katerim oživčuje žvečne mišice. Senzorični del se že v lobanji razveji na tri veje:-Očesni živec n. ophthalmicus za kožo obraza nad očesno režo ter očesno veznico, beločnico, roženico, žilnico in šarenico. -N. maxillaris-N. mandibularis. VIDNA OSTRINA: Centralno vidno ostrino na daljavo (najmanjši predmet, ki ga preiskovanec spozna) določamo po Snellen-ovi metodi, Po Snellenovi metodi izrazimo vidno ostrino z ulomkom:V = d/D,kjer pomeni “d” razdaljo, iz katere preiskovanec vrstico (optotip) bere, “D” pa razdaljo na kateri bere vrstico oseba z dobrim vidom. B/ na bližinoZ določanjem vidne ostrine na bližino ugotovimo sposobnost preiskovanca, da vidi jasno na bralni razdalji. Pri preiskavi uporabljamo Jaegerjeve tablice, na katerih so teksti različnih velikosti označeni s številkami.

Schirmer-jev test Kadar želimo ugotoviti količino izločenih solz, opravimo Schirmerjev test. V spodnja forniksa, v zunanji 1/3 vstavimo poseben filtrirni papirček, katerega 5 mm sega v forniks, preostali del pa preko spodnje trepalnice. Bolniku naročimo naj mirno gleda navzdol. Po petih minutah odmerimo v milimetrih količino navlažitve. 10 – 15 mm je še normalno. Če se oči preveč solzijo, se prebrizga solzevod.

Eksoftalmometrija-Je merjenje izbočenosti (protruzije) posameznega zrkla glede na orbitalne kosti.

OČESNI PRITISK Da se ga oceniti s palpacijo! Pri akutnem glavkomskem napadu, ko se iznenada močno poveča očesni pritisk, oko postane na otip bolj trdo. Da lahko ocenimo, primerjamo oba očesa skupaj ( ponavadi je enostranski ), ali pa z našim, če je pritisk povečan v obeh očesih.Meritev se izvaja z:-Aplanacijski tonometer – z njim določimo silo, ki je potrebna za sploščitev roženice.-Indentacijski tonometer – določamo očesni tlak z merjenjem vgreznjenja roženic. Preiskovanec pri tem leži, pnevmotonometer – najbolj v uporabi, ko ti pihne zrak v oči.

BULBOMOTORIKA OZ. GIBLJIVOST :1. PERIMETRIJA-preiskava vidnega polja;2.REFRAKTOMETRIJA;3.KERATOMETRIJA –merjenje izkrivljenosti roženice4. PREISKAVE VIDNEGA POLJA ZA BARVE – uporabljajo se ISHIARA tablice.5. UZ preiskave očesa in očnice6. ANGIOGRAFIJA:  FA in ICGA.FA: fluorescinska angiografija – uporablja se barvilo in pokaže spremembe v mrežnici in tik pod njo.ISCT: Indocyanine green angiography – za ugotavljanje sprememb žilja žilnice7. OCT – OPTIČNA KOHERENČNA TOMOGRAFIJA:  za bolezni mrežnice ter opazovanje sprememb roženice ter vidnega živca; prikaže prečne prereze, ki so skoraj enaki histološkemu pregledu oz. preiskavi8. ELEKTROFIZIOLOŠKE PREISKAVE: so bolj za funkcijo-ERG za funkcijo mrežnice-EOG retinalni pigmentni epitel-VEP za vidne poti-EMG za funkcijo mišic.

celulitis orbite: zajame tkiva v orbiti, oko ni prizadeto, je pa lahko življensko nevarno, zlasti za otroke.Je vnetje tkiva v orbiti zaradi okužbe, ki nastane po poškodbi vek z ostrim predmetom ali se razširi v orbito iz obnosnih votlin ali nosnega dela žrela. Orbitalni celulitis je nujno stanje in lahko povzroči močno poslabšanje vida.

endokrina oftalmopatija: oči so izbuljene, ker gre za vnetje orbitalnega maščevja in vezivnega tkiva, lahko pa pride celo do vnetja mišičnega tkiva.

NEPRAVILEN POLOŽAJ PTOZA: povešenost veke, lahko oslabi mišica lahko gre za strukturne -spremembe,-EKTROPIJ: veka je obrnjena navzven, pogosteje je pri starejših-ENTROPIJ: je stanje pri katerem se rob spodnje veke obrne navznoter tako, da se trepalnice drgnejo – veznici in roženici (navznoter obrnjene trepalnice). To povzroči draženje, ki ima za posledico konjunktivitis  ali razjedo roženice oz. ulcus.

VNETJA: BLEFARITIS: je vnetje vek, ki je pogosto združeno s seboroičnim ekcemom lasišča in obrvi. Največkrat je vzrok infekcija, robovi vek so zadebeljeni. Potrebno je redno čiščenje vek ter dodajanje umetnih solz.-JEČMENČEK – HORDEOL: je vnetje povrhnjih žlez: atb mazilo + gretje;  Kot vse dlake, rastejo tudi trepalnice iz mešičkov, votlinic v koži. Ti mešički se pogosto okužijo. Tako okužbo običajno povzroči stafilokokna bakterij. -HALACIJ: sekret žleze v vezivni kapsuli; dokler se ne vname, ne povzroča težav, če pa se pa precej boli; damo atb.

3. TUMORJI -ksantelazma– povišani lipidi v krvi;-Benigne retencijske ciste;-Bazaliom – maligni;

SOLZNI – LAKRIMALNI SISTEM: Solzila se sestojijo iz:-žleze solznice-solznih cevk ( kanalčkov )-solznih mešičkov -solznonosni vod, po katerem se solze zlivajo v nosno votlino.SOLZNICA: žleza v solzni jamici znotraj očesne votline, zgoraj in lateralno od zrkla.SOLZE: glavna sestavina voda ter manjša količina beljakovin. S premikanjem zgornje veke, se solze razlijejo po roženici in beločnici, ju vlažijo ter ščitijo pred izsušitvijo. Bolezni solzne žlezesindrom suhega očesa: je posledica pomankljivega izločanja solzne žleze in je največkrat posledica degenerativnih procesov ter povezano s kakšno drugo sistemsko boleznijo. Solzni film ima tri dele: -vodni del, kjer je glavna solzna žleza-lipidni del ( odgovorne veke )-mucinski del ( žlezice ob veznici ); vse lepo funkcionira, če so vsi trije deli zdravi in brezhibni keratitis sicca: ni dovolj solz, občutek peska v očeh; edina th je dodajanje solz;vnetja: dakrioadenitis: je vnetje solzne žleze, ki je bolj redko in se ponavadi pojavi v otroštvu;dakriocistitis: je vnetje solznega mešička z oteklino, rdečino in bolečino v notranjem očesnem kotu, kar spremlja solzenje ( epifora ).

KONJUNKTIVITIS vnetje očesne veznice, prozorne mrene, ki oblaga veke in zunanje oko do roba roženice. Bolezen nastane zaradi okužbe ali alergije. Okužba ponavadi nastane zaradi okuženih prstov, brisač ali krp za umivanje obraza. Pri novorojenčkih se lahko konjuktivitis pojavi do 3 dni po rojstvu zaradi okužbe v materinem porodnem kanal.

PTERIGIJ- degenerativna sprememba, ki nima veze z vnetjem; pojavlja se bolj pri ljudeh, ki so celo življenje na prostem. Gre za priraščanje veznice na površino roženice. Zdravljenje je le kirurško.

HIPOSFAGMA= podveznična krvavitev, ni tako dramatično, kot je videti; običajno ni nič hujšega; th ni; lahko je povezano z akutnim dvigom tlaka v očesu.Pogosto bolniki obiščejo urgentno ambulanto zaradi rdečega očesa pri nespremenjenem vidu brez drugih simptomov.

ROŽENICA – CORNEA– Je pomembna kot optični medij z največjo lomno močjo ( 43 dioptrij ) in sodeluje pri nastanku slike. Nima žilja, premer 10-13mm. Hrani se iz:-žilic ob robu-solznega filma-prekatne vodice

Vnetja roženice – keratitits; če je globje je to ulcus oz. razjeda roženice. Vzroki so infekcijski ali neinfekcijski.Roženica je najpogosteje mehansko poškodovana zaradi tujka ali opraskanine (erozije) roženičnega epitelja. Vnetja in razjede roženice pa lahko povzročijo tako bakterije kot virusi.Adenovirusni keratokonjunktivitis: pojavijo se onfiltrati v očesu, motijo ostrino in lahko celo ostanejo. Je zelo nalezljivo. Prave th ni;

Nikdar nobenemu ne svetujemo kakršnihkoli gtt ali mazil s kotikosteroidi – lahko svetujemo atb zadeve!

GLAVKOM – zelena mrena Za oko je previsok tlak – je več vzrokov, vendar jim je skupen povišan očesni tlak in zato pride do okvare očesnega živca in izpadov v vidnem polju.Normalen tlak: 11-21mmHg. Večinoma je problem v odtoku prekatne vodke, redkeje v povečani produkciji. Prekatna vodka nastaja v ciliarniku, odteka pa v področje zakotja, kjer gre skozi trabekule v kri. Če je odtok te vodice moten se poveča tlak v očesu; po sestavi podobna plazmi, le da ima bistveno manj beljakovin

Glavkom odprtega zakotja:Prekatna voda pri tej obliki glavkoma prepočasi odteka. Je najbolj razširjena oblika. Simptomi se pokažejo šele takrat, ko je že prišlo do poškodb, ki se jih ne da več popraviti. Pojavijo se rahel glavobol, prizadet vid, težave pri prilagajanju na temo, “tunelski vid” (zoženje vidnega polja)

Glavkom zaprtega zakotja:Prostor med roženico in šarenico (prekatna voda se tukaj izloča iz očesa) je ožji kot normalno. S starostjo očesna leča raste, zato je ta oblika pogostejša v starosti. Pojavljajo se nenadni napadi povečanega tlaka, navadno v enem očesu. Predhodno se pojavijo simptomi poslabšanja vida, bolečine v očesu in glavi, motnje v zaznavi svetlobe in trajajo nekaj ur. Presbyopia – starostna slabovidnost je normalen fiziološki pojav pri katerem se akomodacijska širina z leti zmanjša (očesna leča zgubi prožnost). Punctum remotum se oddalji od očesa. Starejši ne vidijo ostro na razdalji 6 cm.

SIVA MRENA: KATARAKTA pomeni slap-bela voda podobno kot bela leča; gre za skalitev leče;Lahko je prirojena ali pridobljena.

Oblika:• Nuklearna (skali se predvsem jedro)• Kortikalna (skali se predvsem skorja, običajno na zadnjem polu)

Simptomi:Drugi vid . nenadoma pacient ponovno vidi brati- inducirana miopija;Meglen vid, rumenkast odtenek (urokrom)Distorzija-zaradi nehomogenih skalitev, možna monokularna diplopija

Znaki:• Siv ali temen odsev pri presvetlitvi.• Levkokorija-bela zenica

Zdravljenje: kirurško. Očesno ozadje pregledamo z: oftalmoskopom in špranjsko svetilko s kontaktno lečo. Aparat za merjenje očesnega pritiska?

Topometer.Koliko smeri gibanja poznamo?9 smeri. Normalna ostrina vida?- 1,0KERATOKONUS – nepravilno ukrivljena roženica v obliki konusa; napredujoče oblike se ne da  popraviti z očali. BELOČNICA – SCLERAJe iz čvrstega veziva. Sestavljena je iz svežnjev kolagenskih vlaken, ki se prepletajo z elastičnimi vlakni. Razporeditev kolagenskih in elastičnih vlaken daje zrklu obliko, ki se vzdržuje z znotrajočesnim tlakom prekatne vodke in steklovino

EPISKLERITIS: je vnetje tkiva med veznico in beločnico (razširjene globlje žile, boleče na dotik, delno reagira na kortikosteroide )

SKLERITIS: vnetje beločnice, je globje in zajame že celo sclero. Oboje se pojavlja z rdečim očesom. Pri skleritisu je lahko še okvarjen vid.

LEČA – LENS- Prepušča in lomi svetlobne žarke; nima žil niti živcev;

AKOMODACIJA = prilagoditev; sposobnost očesa izostrit vid na različne razdalje.

MREŽNICA–RETINA– je notranji ovoj zrkla, na katerem ločimo vidni del in slepi del. Slednji pokriva ciliarnik in šarenico.Mrežnico sestavljajo živčne in oporne celice; naštete celice in njihovi izrastki so razporejeni v 10 skladov.Normalno očesno ozadje:-papila-rumena pega – makula-žile.GLAVNE BOLEZENSKE SPREMEMBE:-edem-krvavitve-eksudati-brazgotine-neovaskularizacije – novonastale žile. BOLEZNI MREŽNICE:1. bolezni žil  so odraz sistemskega obolenja2. spremembe pri visoki kratkovidnosti ( > 6 diopt )3. odstop mrežnic4. starostna degeneracija rumene pege5. dedne distrofije mrežnice6. tumorji7. bolezni vitreoretinalnega stika Diabetična retinopatijaZvečana količina glukoze v krvi je razpoznavni znak sladkorne bolezni, pa tudi tisti odločujoči dejavnik, ki povzroča vse trajne okvare..

ŠKILJENJE IN PREPREČEVANJE SLABOVIDNOSTI Škiljenje ali strabizem pomeni patološki odklon enega očesa v razmerju do drugega. Opažamo škiljenje navznoter, navzven, navzgor ali navzdol, torzijsko škiljenje in kombinacije naštetega. Vzrokov za škiljenje je več: od genetskih dejavnikov, nekorigirane refrakcijske hibe, nezadostne fuzije in enostransko slabšega vida pri spremljajočem strabizmu do nevrogenih in miogenih dejavnikov pri nespremljajočem.

Glede na spreminjanje kota ločimo:
Konkomitantno ali spremljajoče škiljenje, kjer se kot v odvisnosti od smeri  pogleda oziroma fiksirajočega očesa ne spreminja. Pogosto pri otrocih – Nekomitantno ali nespremljajoče škiljenje, kjer se škilni kot spreminja v odvisnosti od smeri pogleda ali očesa, ki v danem trenutku fiksira. Večina takih strabizmov je paralitičnih ali restriktivnih, povezanih tudi z nevrološko boleznijo ali boleznijo orbite. Pogosteje pri odraslih.AMBLYOPIA – slabovidnost, ki je lahko posledica motenega razvoja. Zaradi škiljenja otroci običajno eno sliko izklopijo in se zato tam vid ne razvija tako kot bi se moral. ZDRAVLJENJE slabovidnosti zaradi škiljenja:-predpis očal-okluzija – prekrivanje očesa, ki je boljši-vaje s pomočjo aparatov – pleoptik-operacijaPARALITIČNO ŠKILJENJE: je ponavadi pri odraslih in je posledica:-paralize zunanjih mišic-dvojne slike – dyplopiaZDRAVLJENJE:-pogledne vaje-pokrivanje odklonjenega očesa-očala s prizmatskimi stekli-operacija. Poškodbe s kislinami in lugi (kemične poškodbe očesa)-Najpogosteje pride do poškodb s kislinami in lugi na delovnem mestu, v 1/3 primerov pa doma. Dvakrat pogosteje se na delovnem mestu poškodujejo moški, največkrat pri delu s cementom in malto, redkeje v industriji s topili. Doma pride največkrat do kemične poškodbe očesa s čistili in detergenti. Poškodbe s kislinami in lugi so nujno stanje v oftalmologiji in zahtevajo takojšnje zdravljenje.Kisline povzročajo koagulacijo, baze pa so še bolj agresivne, ker gredo bolj v globino, saj raztaplajo roženico. Prva pomoč– Nujno je takojšnje vsaj 5-minutno spiranje očesa/oči z vodo -Spiranje je tudi prvo zdravljenje kemične poškodbe, saj lahko vsako odlašanje poslabša končni izid. Zaradi obrambne reakcije (močno stiskanje oči) si poškodovanec težko sam spira oko. Očesno površino si spira z manjšim curkom vode.Med spiranjem poškodovancu naroči, da pogleda v različne smeri, da bolje odstrani škodljivo snov z očesne površine.

Raztrganina zrkla Raztrganina zrkla je odprta poškodba očesa, pri kateri je očesna stena (roženica ali beločnica) prekinjena v vseh plasteh.

Prva pomoč– Pri odprti poškodbi zrkla ali pri sumu na tako poškodbo oko pokrijemo s sterilnim zložencem in pri tem pazimo, da z njim ne pritisnemo na oko. Poškodovanca takoj napotimo k oftalmologu. Pacient naj ne stiska preveč oči, ker lahko iztisne celo vsebino očesa.

Krvavitev v sprednji prekat (hifema) Nastane zaradi udarca s topim predmetom. Krvavitev opazimo, če z lučko posvetimo v oko.Prva pomočS poškodovancem ravnamo kot pri odprti poškodbi zrkla. Oko pokrijemo z zložencem in ga takoj pošljemo k oftalmologu. Če le-ta izključi odprto poškodbo zrkla, je potreben počitek, oko zaščitimo s posebnim ščitkom in damo v oko zdravila (cikloplegik atropin in kortikosteroidne kapljice). Najpogostejši zapleti so: ponovna krvavitev v sprednji prekat (zlasti prvih 5 dni po poškodbi) in pozneje visok očesni tlak, ki okvari vidni živec (glavkom). Pri močnem udarcu lahko hifemo spremlja krvavitev v steklovino, premaknjena ali subluksirana leča in poškodba mrežnice.

Raztrganine vek Največkrat so posledica poškodbe z ostrim predmetom, lahko pa nastanejo tudi pri poškodbi s topim predmetom. V zadnjem času so pogostejše po prometnih nezgodah. Raztrganino veke lahko spremlja odprta poškodba zrkla. K oftalmologu so napoteni poškodovanci z eno od naslednjih poškodb veke:Prva pomoč:Vsako raztrganino veke z večjo izgubo tkiva naj oskrbi oftalmolog (zaradi prekrivanja poškodbe z režnjem ) Mi lahko odstranimo tujke in sterilno pokrijemo.

Odrgnine roženice (erozije) in tujki Erozija roženice je posledica poškodbe (npr. z vejo, s prstom, rastlinskimi deli ipd.) ali pa nastane zaradi tujka, ki poškoduje očesno površino.

Prva pomočPri izpostavljenosti UV žarkom se manjše odrgnine roženice v 24 urah zacelijo brez posledic in težave minejo. Bolečine zmanjšamo s protibolečinskimi tabletami in počitkom z zaprtimi očmi v temnem prostoru. Če so težave prisotne naslednji dan, je priporočljiv obisk pri oftalmologu.

1. Zapora centralne arterije mrežnice: vzrok je embolija; pride do nenadnega nebolečega in močnega poslabšanja vida ter patološke zenične reakcije. Znotraj 6-ih ur so še kanditati za trombolizo – pomemben je torej ČAS

2. Zapora centralne vene mrežnice so na drugem mestu med vzroki slabega vida (takoj za diabetično retinopatijo). Pogostost venske zapore je med 2–8 na 1000 oseb. Za nastanek venske zapore so bolj ogroženi starejši nad 50. letom starosti, osebe z arterijsko hipertenzijo, sladkorni bolniki in bolniki z glavkomom. Simptomi: Nenadno, neboleče poslabšanje vida.

Klinični znaki: Močno poslabšanje vida pogosto pod 10 %. Pri pregledu z oftalmoskopom so prisotne številne krvavitve po celotnem očesnem ozadju, vene so široke in zvijugane, meje papile vidnega živca (slepa pega) so zabrisane.Strokovna oskrba in zdravljenje Pri neprekrvljenosti mrežnice (ishemična oblika) lasersko zdravljenje, da preprečimo zaplete in nadaljnje slabšanja vida (zvišanje očesnega tlaka zaradi razraščanja novih žil). Pojavljajo se nove možnosti zdravljenja, katerih koristi so bile prikazane na majhnem številu bolnikov.3. krvavitev v steklovino: vzroki so diabetična retinopatija, raztrganinamrežnice, odstop mrežnice, po zapori centralne vene, starostne degeneracije makule: Je najpogostejši vzrok nenadnega poslabšanja vida pri sladkornih bolnikih. Zaradi slabe prekrvljenosti mrežnice pri diabetikih se začnejo razraščati nove žile na mrežnici, v steklovini in na šarenici. Te žile imajo nepopolno (šibko) žilno steno, ki rada poči, zato pride do krvavitve v steklovino.

Simptomi: Nenadno, neboleče močno poslabšanje vida.

Klinični znaki: Pri presvetlitvi z oftalmoskopom ni rdečega odseva iz očesnega ozadja.4. sprednja ishemična nevropatija: Optična nevropatija zaradi temporalnega arteritisa: znaki se pojavljajo že veliko prej, glavobol v čelu in temenu, bolečine pri žvečenju, lahko tudi bolečine v mišicah in sklepih;  zvišani so vnetni parametri Klinični znaki: Boleč pritisk na temporalno arterijo, dovodna okvara zenice, edem vidnega živca. Pri 65 % bolnikov se spremembe hitro pojavijo tudi na drugem očesu.

Prva pomoč: Napotitev in zdravljenje pri oftalmologu. Dobijo visoke odmerke kortikosteroidov – s tem preprečimo poslabšanje in izgubo vida na drugem očesu. Na prvotno prizadetem se vid običajno ne izboljša.5. nearterična ishemična optična nevropatijaJe posledica motenj v prekrvitvi vidnega živca. Pogostejša je pri osebah, starih nad 45 let, ki so največkrat zdrave.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja