Zbolevnost in umrljivost je mogoče zmanjšati na 3 področjih: Primarna preventiva: To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanj izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobraževanjem , po drugi strani pa z zakonodajo.

Sekundarna: pomen čim prejšne odkrivanje raka, temelji na spoznanju, da je zdravljenje uspešnejše, če odkrijemo rak na začetni stopnji. Pomembno, da ljudje poznajo začetne znake raka in gredo čim prej k dr. Pri odkrivanju nekaterih vrst raka uporabimo screening teste (rtg dojk, mamografija).

Terciarna: kakovostno specifično in paliativno zdravljenje prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz kakovostnejšemu življenju z rakom. Nove metode zdravljenja so izboljšale uspešnost zdravljenja in zmanj stranske vplive zdravljenja.

POMEMBNEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA: Kajenje: povzroča pljučni rak, r požiralnika, grla, ustne votline in je vzročno povezano z učinki tobaka. Rak sečnega mehurja, ledvic, trebušne slinavke so tudi povezane s kajenjem, prav tako pa je škodljivo tudi pasivno kajenje. Pri primarni preventivi rakov, povezanih z kajenjem je pomembno da ljudje ne začnejo kaditi in opuščajo kajenje. Čezmerno pitje alkoholnih pijač: povečuje nevarnost raka v zg dihalih in prebavilih. Relativno tveganje teh vrst raka je 100x večja kot pri nepivcih alkoh pijač. Povezano je tudi s primarnim jetrnim rakom kot kažejo novejše raziskave, pa tudi za ca dojk. Za M primerno 2-3 enote dnevno, Ž 1-2 enote dnevno alko pijač- manj zaradi nevarnosti ca dojk.

Prehrana: sadje in zelenjava( surova, sveža rumena, zelena zelenjava) varujeta pred ca na prebavilih in dihalih, zelenjava( ca dojk, maternici, prostati). Vlaknine iz sadja in zelenjave zmanj ca na debelem črevesju- nase vežejo strupene in karcinogene snovi. Hrana z preveč M lahko povzroči ca na debelem črevesju, prostati, treb slinavki, škodljive so nasičene M kisline in holesterol.

Preventiva: pojesti vsaj 400g sadja in zelenjave dnevno, bel kruh zamenjat z črnim, vzdrževanje idealne TT, uporabljat olivno olje, meso predvsem perutnino, kunce, riba in redna telesna dejavnost. Reproduktivni dejavniki in način spolnega življenja: povezujejo jih z ca na spolnih organih. Za ca dojk zbolevajo Ž, ki so imele mlade menarho in menopavzo po 50l, tiste ki niso nikoli rodile oz po 30l. Prvi porod v poznejših letih zvečuje nevarnot ca mat vratu in jajčnikih.

Pri nastanku ca mat vratu ima pomemno vlogo okužba z nekaterimi papiloma virusi, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Pogosteje zbolevajo Ž, ki prične spolno življenje mlade ter pogosto menjajo partnerje. Poklicni raki: nastanejo zarad izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih. Rakotvorni so: azbest, benzen, berilij, niklove spojine, ionizirajoče in UV sevanje. Preventiva: delavci morajo vedeti s kakšnimi snovmi imajo opraviti na delovnem mestu in natančno upoštevati navodila o varnosti pri delu. Onesnaženost okolja: preučujejo povezanost onesnaženega zraka s pljučnim rakom. V primarni preventivi si je treba prizadevati za čim manjše onesnaževanje zraka in pitne vode in nadzirati njunokakovost ob upoštevanju priporočenih standardov.Zdravila: citostatike povezujejo z nastankom raka. Oralni hormonski kontraceptivi pa zmanjšujejo nevarnost zbolevanje za rakom na jajčnikih in endometriju. Ionizirajoče sevanje: vpliv IS je odvisen od vrste sevanja, občutljivosti posameznih organov na sevanje, starosti, spola.

Kratkoživi potomci radona v bivalnih prostorih lahko vplivajo na zbolevanje ca pljuč. Kajenje povečuje nevarnost radona. Previsokim konc v bivalnih prostorih se je mogoče izogniti z upoštevanjem vseh predpisov za gradnjo hiš in rednim prezračevanjem. Ne gre pa zanemariti prepogoste, zlasti nepotrebne Rtg diagnostike.
UV sevanje: vpliva na nastanek kožnega raka in raka na ustnici. Čezmerno sončenje povezujejo s pogostejšim zbolevanjem za malignim melanomom. Preventiva: sončenje ne med 11-15, uporaba krem, pri delu na prostem zaščitna obleka, pokrivalo.

Biološki dejavniki: povezujejo virusni hep B z jetrnim rakom, nekatere tipe virusov papiloma z rakom mat vratu, humani T-limfotropni virus naj bi povzročal nekatere oblikelevkemije. Izmed parazitov vpliva na nastanek raka sečnega mehurja shistosomiaza, jetrna metljavost, pa na raka žolčevodov. Pimarna preventiva: pri jetrnem raku v zvezi z hep B, priporočajo cepljenje.

EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU: vsebuje nasvete za prim in sek preventivo raka. Ob upoštevanju nasvetov bi zmanjšali zbolevnost in umrljivost. 1. ne kadite, kadilci čim prej odnehat, ne kaditi v navzočnosti drugih, tisti ki ne kadite, ne poskušajte tobaka. 2. omejite pitje alkoholnih pijač-vina, piva in žganih pijač. 3. upoštevate nasvete zdrave prehrane, zato povečajte vsakodnevno porabo zelenjave in svežega sadja. Pogosto jejte žita, ki imajo veliko vlaknin. 4. povečajte tel dejavnost, pazite na svojo TT in jejte čim manj mesnih živil. 5. izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite da vas in otrok sonce ne opeče.6. natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni prep izpostavljenosti znanim karcinogenom.

Upoštevaje vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročila raka. 7. obiščite dr, če opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli, materini znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali če opazite neobičajno krvavitev. 8. obiščite dr, če nas nadlegujejo dolgotrajne težave npr. trdovraten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno hujšanje. 9. Ž redno hodite na odvzem brisa mat vratu. Udeležujte se organiziranih presajalnih programov za raka mat vratu. 10. Ž redno si pregledujte dojki. Če ste starejši od 50l, pojdite vski 2l na pregled in rtg slikanje dojk, če ste mlajše, se o tem pregledu posvetujte s svojim dr.