RAZLIČNE EFLORESCENCE NA KOŽI:
Eflorescence (E) so osnovne bolezenske spremembe na koži ali vidnih sluznicah, ki so vidne s prostim očesom.
Za njihovo prepoznavanje so potrebne klinične izkušnje.
Pojavijo se lahko nenadoma ali počasi.
Zaradi lažjega ugotavljanja diagnoze jih skušamo oceniti po obliki, številu, velikosti, barvi, omejitvi, čvrstosti, lokalizaciji, razporeditvi in spreminjanju med boleznijo (evolucija vzbrsti).
Pomen eflorescenc v dermatologiji:
• natančno opisovanje dermatoz (kožnih bolezni), njihove klinične slike, spreminjanje med potekom bolezni in zdravljenjem
• prepoznavanje kožnih bolezni (diagnostika dermatoz)
• enotna terminologija v dermatologiji
Vrste eflorescenc:
Po nastanku ločimo:
• primarne E, ki so direktna posledica bolezenskega procesa v koži in imajo od svojega nastanka naprej svojo značilno obliko, npr. pri herpesu – mehurček napolnjen z bistro tekočino
• sekundarne E, ki se razvijejo iz primarnih v poteku bolezni ali med zdravljenjem npr. pri herpesu mehurček z gnojno vsebino, razjeda na koži po razpoku mehurčka, krasta.
Po lokalizaciji na koži so lahko:
• posamične – solitarne ali številne – multiple (npr. izpuščaj na koži – eksantem, na sluznici – enantem)
• na enem mestu – lokalizirane ali po vsej koži – generalizirane
• zajamejo vso kožo – difuzne (eritem – difuzno razširjena rdečina)
Opis E:
• oblika: okrogla, ovalna, poligonalne, nepravilne (kolobarjaste – kokarde, kačaste … ); središče vzbrsti je dvignjeno ali poglobljeno
• velikost (opisujemo premer v mm ali cm, primerjave z znanimi predmeti, kot zrno prosa, graha, češnje, … )
• število
• barva (pomembni tudi odtenki, lahko tudi črne (nekroze), rjave (hiper,hipo pigmentacije), rumene, modro vijolične, sivkaste (posledica jemanja določenih zdravil), belkaste (izguba pigmenta),
• omejitev – ostro omejena od zdrave kože, nejasno omejena
• čvrstost (odvisna od histološke zgradbe)
• lokalizacija (tipična mesta sprememb pri nekaterih bolezni – luskavica, glivice, Zoster)
• razporeditev: razpršene – diseminirane, v skupinah – grupirane, v obliki kolobarjev, anularna – obročasta sprememba z robom, linearna – spremembe v črti
• evolucija vzbrsti (monomorfno žarišče, polimorfno žarišče)
• bolečina (spontana, na dotik ali pritisk)
Glede na odnos do kože ločimo:
• E v ravni kože
• E nad ravnjo kože
• E pod ravnjo kože
EFLORESCENCE V NIVOJU KOŽE
Makula (madež, pega)
Od zdrave kože se loči le po barvi. Vzrok zanjo so bolezenske spremembe v vrhnjih plasteh kože.
Opisovanje:
• barva – rdeča, bela, rjava, črna, rumena, vijolična
• oblika – okrogla, ovalna, kvadratasta, kačasta, nepravilna …..
• velikost – za kovanec, noht, dlan
• razmejitev od zdrave kože (ostro ali neostro omejena)
Plak – od makule se loči samo po velikosti, je večji (tudi nad nivojem kože)
EFLORESCENCE NAD NIVOJEM KOŽE
Papula (bunčica)
Definicija: je najpogostejša E. na koži in nastane zaradi kopičenja celic v koži.Velika je do 1 cm.
Nastane zaradi povečanja epidermalnih ali drugih celic. Razen celic nima druge vsebine.
Noduli so večji, globlji in trši kot papule.
Spominjajo na vnete epidermoidne ciste, čeprav nimajo prave cistične strukture.
Plak, Papula večja od 1 cm.
Urtika (koprivka)
Definicija: je ploščata, mehka vzbrst, ki nastane zaradi vnetne otekline v zgornji plasti usnjice (lokalno kopičenje tekočine v povrhnjih delih dermisa). Pojavi se hitro in po nekaj urah izgine, značilno je, da močno srbi.
Vezikula (mehurček)
Definicija: mehurček, napolnjen z bistro tekočino, ko je lahko tudi krvava, nastal zaradi lokalnega kopičenja medcelične tekočine.
Bula (mehur) je večja vezikula. Je praviloma večja od fižola.
Pustula (gnojni mehurček) je kot vezikula, le da je v njej motna, gnojna tekočina.
Skvama – Luska, ki nastane zaradi nepravilne karatizacije. Lahko so drobne ali večje in debele.
Krasta – Nastane iz posušenega sekreta, prekriva erozije in ulceracije.
EFLORESCENCE POD NIVOJEM KOŽE
Ragada (razpoka)
je razpoka v koži, ki nastane, če je raztezanje kože večje od njene elastičnosti.
Običajno se to zgodi:
• na zelo suhi koži ali
• na dlaneh in podplatih, če je tam zelo debela roževinasta plast. Razpoka lahko sega globoko v kožo ali še globlje, zelo boli in krvavi.
Fisura – Razpoko na sluznici imenujemo fisura
Erozija (plitva razjeda) – je plitev defekt, ki sega do epidermalno – dermalne meje. Dno je vležno in običajno ne krvavi.
Ulkus (rana, razjeda.) je defekt kože, ki sega v podkožje ali globlje. Razvije se na bolni koži, npr. po razpadu tumorja v koži, poškodbe, slabe prekrvavitve.
SKUPINE SISTEMSKIH ZDRAVIL
Kortikosteroidi – širok spekter učinkov, v dermatologiji izkoriščamo protivnetno in imunosupresivno delovanje.
Indikacije:
• preobčutljivostne reakcije – anafilaktični šok, angioedem, huda akutna urtikarija in kronične idiopatske (nastane zaradi neznanega vzroka ali neodvisno od drugih bolezni) urtikarije
• avtoimunske bulozne dermatoze
• druge avtoimunske bolezni – sistemski lupus eritematozus, dermatomiozitis, druga sistemska obolenja veziva, vaskulitis
Stranski učinki na koži: slabše celjenje ran večje število okužb, steroidne akne, purpura, strije, in atrofija vseh plasti kože in priveskov.
Antibiotiki – pogosto uporabljeni pri zdravljenju kožnih obolenj, za zdravljenje različnih primarnih ali sekundarnih okužb kože (folikulitis, erizipel, impetigo, piodermiziranih sprememb), spolno prenosljivih okužb in različnih obolenj notranjih organov, ki se odražajo na koži. Praviloma se zdravi ciljano – glede na povzročitelja okužbe in na izvid antibiograma.
Pri hudi klinični sliki je zdravljenje empirično (po izkušnjah):
– oralni /parenteralni penicilini (piogenim streptokokom, pnevmokokom ali bledo treponemo, stafilokoki)
– tetraciklini – okužba s klamidijami, mikoplazmami, ali G- povzročitelji
– makrolidi – ob alergijah na penicilin
Dapson – kemični soroden sulfonamidom, za zdravljenje gobavosti, profilaksa malarije
Retinoidi – sem prištevamo vitamin A (retinol), njegova naravna metabolita retinal in retinoično kislino, ter številne sintetične derivate.
Vitamin A uravnava proliferacijo in diferenciacijo epitelnih celic, ima pomembno vlogo pri regulaciji vida in imunskega odziva
Zdravilo je teratogeno.
Imunosupresivi so različni terapevtski pripravki, ki spreminjajo imunski odgovor ali delujejo vitostatično ali citotoksično. V dermatologiji se z njimi poskuša zavreti imunski odgovor in umiriti vnetje. Uporablja se metotreksat, ciklosporin, azatioprin in ciklofosfamid.
Antimetaboliti in citotoksična zdravila ne vodijo vedno do smrti tarčnih celic, večkrat le zavrejo različne presnovne procese, kar ustavi celično rast, proliferacijo ali izdelovanje različnih efektorskih molekul. Nekatere sestavine delujejo tudi prek sprememb na membrani limfocitov. Zavirajo prepoznavo antigenov ali vlogo makrofagov. Največkrat gre verjetno za hkratno imunosupresivno in protivnetno dogajanje, ki sproži učinkovit terapevtski odgovor brez levkopenije ali limfopenije.
Zaradi stranskih učinkov so potrebne kontrolne preiskave KKS, pregledi urina, jetrni testi, kreatinin, elektroliti in nadzor RR.
Metotreksat
Uporaba v dermatologiji: zdravljenje hujših primerov luskavice, eritridermij, dermatomiozitisa in redkeje drugih avtoimunskih bolezni. Lahko v injekcijah ali v tabletah več tednov.
Ciklosporin
Uspešno ga uporabljajo za zaviranje imunskega odgovora pri presaditvi organov, deluje tako da zaustavi razvojni ciklus T-celic pomočnic, zavira nastajanje nekaterih citokinov in interferona gama – tako preprečuje aktivacijo limfocitov T, deluje protivnetno – zavira izločanje mediatorjev vnetja iz mastocitov.
Uporaba v dermatologiji: hujši atopični dermatitisi, artropadska psoriaza, psoriaza z obsežnimi plaki, nekatere avtoimunske bolezni ter pioderma gangrenosum
Sistemski antimikotiki – z naraščanjem števila glivičnih okužb kože in njenih priveskov se poleg lokalnih pripravkov, veča tudi količina predpisanih sistemskih antimikotikov, ki jih uporabljamo zlasti pri globokih glivičnih okužbah kože in podkožja , nohtov in lasišča, ter pri okužbah, ki zajamejo večje površine kože. V začetku so njihovo uporabo omejevali številni stranski učinki. Glive in ljudje so evkarioti – biokemični procesi na celični ravni so podobni, zato je težko izdelati zdravilo, ki bi uničilo glivo, za človeka pa bi bilo povsem varno.
ALERGIJSKE BOLEZNI KOŽE
• urtikarija
• angioedem
• alergijski kontaktni dermatitis
• atopijski dermatitis
URTIKARIJA – Urticaria simplex, koprivnica
Anamneza: preobčutljivostne bolezni so pogoste v bolnikovi družini. Bolnika sprašujemo o zaužitih živilih in pijačah pred pojavom bolezni, uživanju zdravil in »domačih zdravil«, morebitnem pojavljanju koprivk povezanih z zunanjimi fizikalnimi dejavniki, izpostavljenosti inhalacijskim alergenom (letni časi), pikih žuželk. Pozorni smo na znake morebitnih hkratnih bolezni.
Epidemiologija: Urtikarijo lahko povzročijo različni mehanizmi
• Alergijske reakcije tipa 1
• Alergijske reakcije tipa 3
• Psevdoalergijske reakcije
• Fizikalne urtikarije (kadar jo sproži zunanji dejavnik)
• Idiopatska urtikarija (vzrok ni poznan)
Dermatološki status: Urtikarija je monomorfna dermatoza, značilne so urtike (koprivke), ki se pojavljajo sorazmerno hitro, v nekaj 10 minutah, nato izginjajo in vnovič nastajajo na drugih mestih. Načeloma jih spremlja močno srbenje.
Pri akutnii urtikariji trajajo izbruhi urtik nekaj dni do 6 tednov. Kadar se bolezenske spremembe ponavljajo več kot 6 tednov govorimo o kronični urtikariji.
Pogosta kronična urtikarija = kronična recidivna urtikarija, pri kateri se pojavljajo občasni izbruhi urtik z daljšimi ali krajšimi vmesnimi presledki.
Najpogostejši vzroki akutne so alergijski ali psevdoalergijski odzivi na zdravila, hrano in pike žuželk. Posebne entiteta je urtikarijski vaskulitis pri katerem posamezne urtike trajajo več kot 24h.
AKTIVNOSTI ZN:
1. DIHANJE:
• PNP: otežkočeno dihanje
2. PREHRANJEVANJE IN PITJE:
• PNP: spremenjen način prehranjevanja
3. SPANJE IN POČITEK:
• PNP: moteno spanje
4. UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA:
• PNP: pomanjkanje znanja o alergijski bolezni
• izogibanje alergenom, ki so sprožili alergijsko reakcijo
• pomen navzkrižnih alergenov – prepoznati alergene
• odstranitev alergena iz bivalnega okolja npr. pršica
• jemanje ustrezne predpisane terapije (tablete, mazila, itd. )
• alergen zapisan na vidnem mestu – npr.: alergija na penicilin
ZDRAVLJENJE:
– antihistaminiki, kortikosteroidi
– simptomatsko zdravljenje; treba je izključiti vzročni dejavnik. Pri elimentarni urtikariji je potrebno uporabiti odvajalo, najbolje grenko sol (magnesii sulfas), eno veliko žlico na čašo vode.
– dieta – Bolnik uživa prve dni zdravljenja le prepečenec in čaj, zatem kuhan riž in krompir, nato preidemo na hipoalergijsko dieto, v kateri ni osumljenih in drugih alergogenih živil in ne psevdoalergenov. Sledi dieta v kateri so opustili le vzročni živilo in njemu sorodne (navzkrižno reaktivne) snovi.
– ugotavljanje alergijske preobčutljivosti
– nasveti bolniku ob odpustu
• dietna navodila:
– v pisni obliki
– pisno beleženje zaužite hrane in pijače
• set za “samopomoč” (pri pikih žuželk)
– antihistaminik v obliki tablet
– kortikosteroid v obliki tablet
– že pripravljen adrenalin za i.m. aplikacijo (fast ject) – edukacija bolnika
• povezava z svojci in patronažno službo:
pri otrocih in starejših ljudeh
• ob ponovnem pojavu alergijske reakcije poiskati zdravniško pomoč
ANGIOEDEM
Pri angioedemu nabreknejo globlje plasti dermisa in podkožja, kot tudi veziva pod sluznicami. Pogosto se pojavita hkrati urtikarija in angioedem zaradi istega vzročnega dejavnika.
Dermatološki status: Koža značilno oteka na mestih, kjer je pod njo rahlo vezivo: na ustnicah, vekah, predelih nad velikimi sklepi, spolovilom, tudi v ustni votlini in grlu. Spremembe ponavadi nastanejo hitro, nevarno je otekanje sluznice v grlu.
Splošni status: nelagodje, nespečnost, izguba teka slabost, bruhanje, driska in povečana TT, lahko pade krvni tlak, včasih sledi kolaps ali celo blažji simptomi šoka.
Diagnoza: značilna sta edem in bledica prizadetega predela kože, pomembna ja tudi anamneza
Diferencialna diagnoza: pomembno je da ga razlikujemo od regionalnih edemov, ki nastanejo zaradi različnih razlogov – limfangitisa, pritiska, poškodb…
Terapija: sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi, sicer pa enako kot pri urtikarij. Včasih je zaradi močnejšega edema grla potrebna konikotomija.
ALERGIJSKI KONTAKTNI DERMATITIS
• nastane ob neposrednem kontaktu z alergenom, ob drugem stiku
• alergeni: nikelj, krom, itd. – NAKIT
• FAZE
– akutna: eritem, papule, vezikule
– luščeča faza
– faza ozdravitve / kronični potek bolezni
SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI
BAKTERIJSKE SPB
SIFILIS– Treponema pallidum
Delimo ga na zgodnji (do konca prvega leta po okužbi) in pozni (po prvem letu po okužbi). Po načinu okužbe ga delimo na prirojeni (prehod preko placente na plod) ali pridobljeni. Inkubacija traja približno 3 tedne. Na mestu vstopa povzročitelja nastane primarni afekt, drobna čvrsta papula, ki erodira in razpade v ovalno razjedo s trdimi robovi (trdi čankar). 7-10 dni po nastanku čankarja otečejo regionalne bezgavke, prisotni so lahko blagi znaki sistemskega vnetja (vročina, bolečine v sklepih, glavobol). Približno 10 tednov po okužbi nastane eksantem na trupu in okončinah, izgine v 3-4 mesecu po okužbi.
V naslednjih mesecih se lahko ponovi. Približno po enem letu naravni obrambni mehanizmi uničijo večino trepponem, bolezen preide v latentno fazo. Pri nezdravljenem poznem sifilisu po 3-5 letih po okužbi nastanejo gume (tumoroidna sprememba globoko v koži ali organu, ki ne boli), ko razpadejo nastanejo ulceracije. Nezdravljeni pozni sifilis lahko prizadene srce, žile , CŽS.
TH: penicilin
GONOREJA (kapavica, triper) Neisseria gonorrhoeae
Povzročitej se naseli na epiteliju sečnice, kanala materničnega vratu, zadnika, redkeje žrela ali veznice. Okužba se lahko širi v reproduktivne organe. Inkubacija je 3-7 dni. Pri moških se pojavi serozen, kasneje gnojen iztok, srbenje in pekočina pri uriniranju. Po dveh tednih vnetje preide v kronično.
Pri ženskah so znaki neizraziti, zato je kronična gonoreja pogostejša. Posledica je lahko tudi vnetna bolezen medenice.
KLAMIDIJA Chlamidija trachomatis
Pogosto poteka brez znakov okužbe, velikokrat preide v kronično obliko. Pri moških pekoč občutek v sečnici in prozoren izcedek iz spolovila. Dokazuje se z direktno imunoflourescenco v brisu.
Liberin krema je namenjena vsem:
ki jim sklepi ne delujejo tako, kot včasih,
ki potrebujejo pomoč pri zaščiti in regeneraciji mišic in sklepov po intenzivnih fizičnih aktivnostih (športniki, delavci, ki opravljajo težka fizična opravila),
ki veliko stojijo ali drugače obremenjujejo svoje sklepe (nepravilna drža za računalnikom, dolgo sedenje za volanom…)
[wp_ad_camp_1]
VIRUSNE SPB
Genutalni herpes VHS tip 1 in 2 (virus herpes simpleks)
Sta najpogostejša povzročitelja razjed na zunanjem spolovilu pri obeh spolih. Na koži ali sluznici spolovil se pojavijo mehurčki napolnjeni s serozno tekočin ki počijo, nastane krasta. Ob prvem pojavu lahko kožno spremembo spremljajo tudi splošna prizadetost s temperaturo, bolečinami in povečanimi regionalnimi bezgavkami. Recidivi so manj izraziti. Zdravi se sistematsko z aclovirjem.
Genitalne bradavice kondilomi HPV (humani papiloma virus)
Velja za najpogostejšo spolno okužbo. Razlikujemo tri oblike: klasične ostre kondilome, ploščate in gigantske ali destruktivne kondilome. Nekateri genotipi HPV povzročajo tudi displazijo materničnega vratu. Diagnozo potrdimo z biopsijo.
Zdravljenje je pogosto malo uspešno, uporabljajo se imunomodulatorji.
Okužbe z virusi hepatitisov
S spolnimi stiki se prenašajo VHB, C in D.
AIDS – HIV – virus pridobljene človeške imunske pomanjkljivosti
Prodromalni simptomi – blagi, 3-6 tednov po infekciji pojav gripi podobnih znakov
Kožne spremembe delimo v tri skupine:
– pogoste: eritemi (v kožnih gubah okrog ust, na čelu); belkaste obloge v ustih (candidoze); bradavice na koži in kondilomi na spolovilu; pogoste okužbe s herpes simpleks V; suha koža in izpadanje las: vijolične lise, ostro omejene (Kaposijev sindrom); posamezen nodus ali povečane bezgavke (maligni limfom)
– agresivne: sekundarni sifilitični ekcem (podoben psoriazi), kožna lišmanioza, nekrotični folikulistis, imeptigo, pustule na dlaneh, herpes zoster…
– redke: prurigo papile (drobni mehurčki, močno srbenje, brazgotine zaradi praskanja), lasasta levkoplakija (robovi jezika), bacilarna aniomatoza (rdečkast vozlič)
Sodobno določanje virusnih antigenov omogoča odkrivanje okužbe že po 20. dneh. Uspešno je trojno zdravljenje, dva virostatika in inhibitor proteaz. Je doživljenjsko, preprečuje izbruh AIDSA, ne uniči okužbe s HIV.
GLIVIČNE SPB
Kandidoza – candida albicans
Pri moškem se naselijo na glansu in prepuciju. Sluznica je pordela in srbi, lahko je prekrita z belkastimi oblogami. Pri ženskah je značilna vulvovaginoza, izcedek je sirasto bel. Možen je prenos na sečila in zadnjik.
ZAJEDALCI
Trichomonas vaginalis
Pri ženski se okužba pokaže s penastim, zelenkastim, obilnim izcedkom, neprijetnega vonja. Spremlja ga srbenje, pekoč občutek. Pri moških so znaki manj opazni, bolj izraziti v jutranjih urah. Zdravilo je metronidazol.
Garje – scabies
Prenašajo se s tesnimi telesnimi stiki, pogosto spolnimi, zato jih omenjamo tudi pri spolnih boleznih. Značilno je močno srbenje, kožne spremembe se pojavijo na manj poraščenih mestih (med prst , notranja stran zapestij in komolcev, popek pas) Vidni so nekaj mm dolgi rovčki, ki se na koncih zaključujejo z izboklinico.
Pri nas je samo zdravilo Eurax. Pred začetkom zdravljenja je potrebna kopel in menjava vsega perila, nato se koža maže z zdravilom 3 dni (razen glave in vratu), nakar ponovno sledi kopel in menjava perila.
PAPULOSKVAMOZNE BOLEZNI
Rdečina in luščenje kože sta osnovni klinični značilnosti.
PSORIAZA – LUSKAVICA
Pojavi se postopoma, bolnika spremlja celo življenje.
Zgodna oblika: pojavi se že v otroštvu, običajno dedna obremenjenost
Pozna oblika: pojavi se po 40. letu, blažje kožne spremembe, pogostejša prizadetost sklepov in nohtov.
Vzrok: aktiviranje imunološkega sistema na lokalni ravni, sprožilni dejavniki (infekcije, zdravila, alkoholizem, stresne situacije)
Klinična slika: značilne so ostro omejene papule, pokrite z luskami, ki se združijo v večje plake. Luske so srebrnkaste in se rade luščijo. So ostro omejene od ostale kože. Prizadeta mesta so pogosto simetrična (oba komolca). Psoriaza nohtov je pogosta, opazimo pikčaste vdolbine, noht je zadebeljen in distalno privzdignjen.
Psoriatrični artritis se pojavi pri 5 – 8 % bolnikov. Prizadeti so predvsem mali sklepi rok in stopal, lahko tudi cervikalni in sakroilikaln deli hrbtenice.
Zdravljenje je individualno.
Lokalno:
– kortikosteroidi : oluščena žarišča, kratek čas
– katrani: protivnetno delovanje
– salicilna kislina: keratolitik, odstranjevanje lusk
Sistemsko:
– fotokemoterapija
– retinoidi
– citostatiki: metrotreksat
– imunosupresivi: ciklosporin
ATOPIJSKI DERMATITIS
Pri večini bolnikov lahko ugotovimo, da imajo krvni sorodniki alergijske pojave. V 90 % se bolezen začne v starosti do 5. let, navadno v starosti 3. mesece s vnetnimi spremembami kože v pregibnih straneh udov. Klinična slika je v različnih življenskih obdobjih različna, vedno pa jo spremlja srbenje, suha in občutljiva koža.
Eksudativni ekcem se pojavlja:
– prve dve leti: lica, čelo, lasišče
– mlajši otroci: koža udov
– starejši otroci: pregibi velikih sklepov
Lokalno zdravljenje:
– indiferentna mazila in oljne kopeli
– občasno kortikosteroidna mazila na vnete predele
Sistemsko:
– antihistaminiki
– kortikosteroidi
– sedativi
– imunosupresivi za najtežje oblike, rezistentne na drugo th.
Diagnozo atopijskega dermatitisa ni enostavno postaviti, saj atopijski dermatitis nima za bolezen specifičnih simptomov in znakov, prav tako pa tudi ne obstaja laboratorijski test, ki bi bil značilen le za atopijski dermatitis.
Tako kot pri vseh drugih otroških boleznih je najpomembnejši zelo natančen pogovor s starši otroka, saj že na podlagi teh podatkov večkrat z veliko verjetnostjo posumimo, da gre za atopijski dermatitis. Razgovoru sladi obsežen klinični pregled. Na koncu naredimo še vbodne teste, včasih pa še dodatne laboratorijske preiskave.
Pri postavljanju diagnoze si zdravniki pomagamo z diagnostičnimi merili. Bolnik mora za dokončno postavitev diagnoze izpolnjevati tri glavna in tri pomožna merila.
Med glavna merila štejemo:
– prisotnost srbečice, ki je eden najpogostejših znakov, saj atopijskega dermatitisa brez srbečice praktično ni.
– značilna lokalizacija kožnih sprememb; pri dojenčkih in majhnih otrocih so prizadeti predvsem koža obraza in zunanjih delov okončin oziroma prizadetost kože vratu in pregibov zgornjih in spodnjih udov pri mladostnikih. Predel kože pod plenicami pri dojenčku ostane značilno povsem neprizadet
– kronične in ponavljajoče se kožne spremembe
– pozitivna osebna ali družinska obremenjenost glede atopijskih bolezni.
Med pomožna merila štejemo:
– suho kožo
– razpoke za uhlji
– povišani celotni IgE
– pozitivni kožni vbodni testi