Driska (diareja) je pogost bolezenski znak, ki bolnika privede k zdravniku.
Driska je znak, ki ga opredeljujejo:
– povečano število iztrebljanj (več kot 3 tekoča iztrebljanja v 24 urah),
– večja količina (več kot 300 g),
– spremenjena sestava iztrebkov (vodeni, tekoči, neoblikovani, z vsebnostjo
slabše prebavljene hrane, z večjo vsebnostjo vode, sluzi, krvi),
– spremljajoči znaki (slabost, bruhanje in krči v trebuhu).
Driska je pogosto le vodilni znak, ki bolnika privede k zdravniku. Lahko je akutna ali
kronična, infekcijska ali neinfekcijska. Na podlagi spremljajočih občutij in znakov je
treba ugotoviti, za katero bolezen pravzaprav gre, in oceniti resnost stanja (Tomazin, b.l.).
- Reševanje problema s področja ZN
Cilji zdravljenja so preprečiti izsušitev (dehidracijo), skrajšati čas bolezni in zmanjšati število iztrebljanj ter spremljajočih težav (krčev, slabosti, bruhanja) ter s tem izboljšati počutje. Pri sumu na infekcijsko drisko priporočamo poostreno osebno higieno in dietne ukrepe s poudarkom na zadostni hidraciji (Tomazin, b.l.).
[wp_ad_camp_1]
Če je driska kratkotrajna in traja le nekaj dni, si ponavadi lahko pomagate sami, tako da nadomeščate izgubljeno tekočino in minerale, uživate hrano z malo balasta in vzpostavite normalno ravnovesje črevesne flore. Pri driski telo ne izgublja zgolj vode, marveč tudi elektrolite, ki jih je prav tako potrebno nadomeščati (Mekiš, 2012).
- Kritično mnenje:
Moje mnenje je, da moramo biti pozorni na bolnike z diarejo še posebej, če je ta zelo hudo. Paziti moramo, da bo bolnik dovolj hidriran, da ne bo prišlo do dehidracije. Z diarejo pa bolnik izgublja tudi elemente kot so kalij, natrij, ki jih je potrebno pri hudi driski tudi nadomeščati. Dobro je, če se bolnik drži kakšne lahke diete in da je v času diareje poskrebljeno tudi za ustrezno osebno higieno.