Težave pri dojenju

Dojenje je biološki proces, ki preraste v fiziološki in psihološki preplet, objem med materjo in otrokom takoj po rojstvu. Novorojenček se takoj podoji in s tem dobi kolostrum oz. mlezivo, ki je visoko hranljivo prvo žensko mleko, ki poskrbi za imunizacijsko zaščito. Novorojenčki imajo osnovni sesalni in požiralni refleks, ki jim pomaga pri učenju dojenja. Dojenje takoj po porodu pospeši odluščenje posteljice (placente) in k hitrejši vrnitvi maternice v pred nosečniško stanje (Mlinar, b.l.).

Čeprav je dojenje naravno, mnoge matere ugotovijo, da nimajo več instinkta zanj.  Dojenje je družbeno vedenje – učimo se ga na svojih napakah in od ljudi okoli sebe. Žal mnogo žensk danes enostavno nima več možnosti naučiti se, kako dojiti. V kulturah, kjer je skupno bivanje in dojenje pravilo in je lepo sprejeto, imajo ženske mnogo priložnosti videti sorodnice, sestre ali matere, kako dojijo. V naši, t. i. zahodni razviti družbi pa se marsikatera ženska prvič sreča z dojenjem šele, ko rodi svojega prvega otroka. Znanje dojenja se je izgubilo tako v individualnih družinah kot v celotnih kulturah (ne vseh). Splošno sprejete so postale tehnike, primerne le za otroke, hranjene po steklenički; npr. hranjenje po točno določenem urniku, časovna omejitev hranjenj.  Dojenje zahteva povsem drugačne tehnike, kajti prav ne omejevanje frekvence in števila podojev so ključ do uspešnega dojenja (Mlinar, b.l.).

Sodobna ženska je dobro izobražena, veliko ve, je tudi vzgojena, kar pomeni, da ima oblikovana svoja stališča in vrednostni sistem in prav zaradi tega jo takimi zelo površnimi sporočili težje prepričamo in navdušimo. Potrebno je uporabiti metodo prepričevanja, torej z argumenti podpreti trditev, zakaj je dojenje najbolj zdrav način prehranjevanja, na kaj vpliva, kakšne so posledice za organizem, zakaj je dojenje najbolj enostavno, kaj z dojenjem pridobi in kaj izgubi (Hoyer, 1997).

Nekatere raziskave prikazujejo razliko med umetno hranjenimi in dojenimi otroki v dobro razvitih okoljih in ugotavljajo. da je pri umetno hranjenih večja incidenca vnetja srednjega ušesa, celiakije, diabetesa in karcinoma kot pri dojenih otrocih (Hoyer, 1997).

 

  1. REŠEVANJE PROBLEMA S PODROČJA ZN

Pri materi ali otroku je le malo kontraindikacij, da je dojenje kontraindicirano in se mora trajno ali občasno prekiniti.

Kontraindikacije za dojenje pri MATERI:

  • Rak na dojki
  • Aktivna tuberkuloza
  • Psihoza
  • Infekcija z virusom imunoinsufience (HIV) , hepatitisom B ali C
  • Druge težke bolezni matere.

MATERINE težave pri dojenju:

  • Boleče in razpokane brdavice-ragade (lahko okužene s Candido albicans)
  • Uvlečene in zelo ploske bradavice (uporaba nastavka za dojenje, izbrizgavanje mleka)
  • Trde, boleče dojke in zamašeni mlečni kanali
  • Mastitis (vnetje dojke)
  • Pomanjkanje mleka
  • Kratkotrajne okužbe (gripa, prehlad, druge infekcije zgornjih dihalnih poti); NE izključujemo dojenja.

Kontraindikacije za dojenje pri OTROKU:

  • Prirojene bolezni ( fenilketonurija, galaktozemija, motnje v ciklusu uree.)

OTROKOVE težave pri dojenju:

  • Nedonošenost (nezrelost nedonošenčka, odsotnost sesalnega in požiralnega refleksa)
  • Dvojčki, trojčki (materinega mleka ni vedno dovolj)
  • Otroci s prirojenimi anomalijami prebavil (razcepljene ustnice, nebo in žrelo, prirojene srčne okvare, otroci z nevrološkimi okvarami, Downov sindrom itd)
  • Poporodna zlatenica (ne vedno)
  • Zamašen nos (težave pri dihanju pri dojenju)
  • Druga težka bolezenska stanja (Zorec, 2009).

Pri doječih mamah se lahko pojavi tudi:

Mleko teče samo: Nekaterim mamam bo mleko priteklo takoj ko bodo pomislile na svojega otroka, kar se lahko zgodi tudi brez vidnega razloga ne glede na to, ali zaslišijo dojenčkov jok, ali ne. Pri dojenju mleko pogosto privre tudi iz nedoječe dojke. Ta pojav je zelo pogost v prvem mesecu dojenčkove starosti. Danes obstajajo blazinice za dojenje, takšne za enkratno in večkratno uporabo, ki preprečujejo izcejanje mleka in vas zaščitijo pred morebitnimi neprijetnostmi.

Vdrte bradavičke: Vdrte bradavičke lahko predstavljajo neprijetno težavo. V času nosečnosti jih občasno izvlecite. Pred vsakim dojenjem jih prav tako izvlecite z roko ali s črpalko za izčrpanje dojk, ki s pomočjo podtlaka poskuša povleci bradavičko. Obstajajo še nastavki za dojenje, ki pa se jih izognite če le lahko. Ker skozi nastavek otrok ne more popolnoma izprazniti dojk bo pogosteje lačen, obstaja pa tudi tveganje za nastanek mastitisa.

Boleče bradavičke: Sesalna moč dojenčka je zelo velika! V usta mu vstavite mezinček. Presenečeni boste nad močjo refleksnega sesanja. Če se bradavica nahaja preplitko v dojenčkovih ustih, kar dojenčku omogoča stisk dlesni in jezika, vas bo zabolela vsakič, ko bo dojenček poskušal povleci mleko. Bolečine ne trpite ampak izboljšajte položaj otroka na prsih. Bolečina bo izginila, ko bo otrok pravilno zagrabil bradavičko.

[wp_ad_camp_1]

Naval mleka: V prvem ali drugem tednu po porodu se v materinem telesu dogajajo številne spremembe, ki povzročijo naval mleka. Običajno se to zgodi hitro, lahko bi dejali preko noči. Če otrok ne izpije vsega mleka bodo prsi nabrekle in boleče. Nabrekle prsi je potrebno izprazniti. Najboljše in najenostavnejše je, da to stori vaš otrok. Lahko se zgodi, da so dojke že pretrde in otrok tega ne zmore. Z roko ali črpalko obvezno do konca izpraznite dojke, oz. toliko, da postanejo dovolj mehke za nastavitev otroka. Pomagajte si s toplimi obkladki, ali zmasirajte dojke pod toplim tušem.

Ali lahko nastane boleča oteklina tudi pri »starejših« dojiljah?: Da! Če se zmanjša prehodnost mlečnega kanala, bo v tem delu dojke nastala boleča oteklina, ki ni nevarna. Na dojko položite hladen obkladek s katerim preprečite vnetja in vztrajajte pri dojenju prav te dojke. Praznjenje dojke pospešite z masažo otečenega področja. Zatrdlina bo izginila v dnevu ali dveh.

Mastitis in zamašen mlečni vod: Razlikovati moramo pojma “mastitis” in “zamašeni mlečni vod”. Zamašeni mlečni vod ne potrebuje zdravljenja z antibiotiki, medtem ko so za zdravljenje mastitisa pogosto (toda ne vedno) ti potrebni. Zamašeni mlečni vod nakazuje boleče in oteklo mesto na dojki, pogosto pospremljeno s pordelo kožo. Mastitis pa spremljajo še vročina in simptomi, podobni gripi in zelo hude bolečine v dojki. Včasih je težko ločevati med zamašenimi mlečnimi vodi in mastitisi, vendar zamašeni mlečni vodi pogosto vodijo v mastitis. Zdravnik diagnosticira mastitis takrat, ko je v dojki boleče, otrdelo in oteklo mesto. Če ima mati vročino brez zgornjih znakov najverjetneje ne gre za mastitis. Tudi simptomi gripe in vročine sami niso dovolj, da se določi mastitisno vnetje v dojki. Močna, kljuvajoča bolečina v dojki, brez otrdelega oteklega mesta ni mastitis. Takšno bolečino verjetneje povzroča glivična infekcija in je ni potrebno zdraviti z antibiotiki. Najpogostejši vzroki za nastanek mastitisa so: slabo in nepravilno pristavljanje in neredno, ne dovolj pogosto sesanje dojenčka. Zamašeni mlečni vodi lahko nepričakovano nastanejo v času 24 do 48 ur. V času, ko je vod zamašen je dojenček lahko pri dojenju na tej strani bolj nemiren, siten ali dojko celo zavrača, saj je tok mleka drugačen kakor je navajen (Mlninar, Vozel, b.l.).

 

  1. KRITIČNO MNENJE

Menim, da je za otroka in tako kot tudi za mater zelo pomembno dojenje. Zagovarjam dojenje, ga podpiram, ker ima ogromno dobrih lastnosti tako za otroka kot mater. Med dobre lastnosti dojenje štejemo tudi te, da mati izgublja z dojenjem tudi telesno težo, maternica se krči, za otroka pa je najpomembneje to, da s tem pridobi protitelesa in je narejeno točno za njegove potrebe. Dojenje je zastonj, pri tem ne potrebujemo drugega, kot mir in zasebnost, če mati to tudi hoče.

Pomembna je zdravstvena vzgoja mamic, ki so prvorodnice, saj še nimajo izkušenj z dojenjem. Odgovarjamo jim na vprašanja, ves čas smo jim na voljo, da kaj povprašajo. Veliko pripomoremo tudi k sami organizaciji, dobremu počutju in samostojnosti prvorodnic, doječih mater s tem, da so v sobah tudi po dve ali tri matere, kajti s tem si le-te delijo mnenja, izkušnje in nasvete, kar je zelo pomembno. Na oddelku organiziramo tudi kakšne zdravstveno vzgojne skupine, projekte, pri katerih sodeluje celoten tim, tudi dietetičarka, ki pripomore h ustrezni prehrani med dojenjem in po tem. Ko matere dojijo, jih ne »morimo« z delom, ki lahko počaka 10minut, kajti zelo pomembno je, da je mati med dojenjem sproščena, da ima otroka ves čas pod kontrolo med dojenjem. V zdravstveno vzgojo vključimo tudi partnerja in ga poučimo z različnimi poučnimi zloženkami.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja