Etika in filozofija v zdravstveni negi 2010

Opišite razliko med pojmoma »etika« in »morala« (primerjajte ju, navedite, kateri pojem je širši in zakaj, navedite primera za oba pojma).

MORALA
moralnost se nanaša na način vedenja določene skupine, posameznika, institucije in poudarja vidik dolžnosti, zapovedi, norm.
Izraz morala ostaja v veljavi za določena življenjska pravila, zapovedi in norme, posebno še, če so vezane na določen nazor ali izročilo (npr. krščanska, islamska morala).

ETIKA
izraz etika pa označuje človekovo moralno zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo določene obveznosti in dolžnosti. Etika obsega moralo, saj pomeni njeno utemeljevanje filozofsko razmišljanje o sami moralnosti. KAR JE ETIČNO DOBRO, JE TO TUDI MORALNO OBVEZNO.

PRIMERI:
Ne ubijaj-morala, kaj pa ubijanje med vojno? -etika;
ne laži-morala, kaj pa za dobro mojega najboljšega prijatelja? -etika

2. Definirajte pojem »vest«. V kateri deklaraciji se pojem pojavi?

Vest je človekova sposobnost, zavoljo katere zaznava ali spoznava dobro in zlo, mu omogoča, da svoja dejanja ocenjuje, usmerja in sam sebe presoja.
Vest se ne pridobi, ampak jo ima vsak človek kot moralno bitje kot takšno v sebi. Vest mora človek vzgajati, oblikovati in popravljati-zelo pomembna je osebna samovzgoja. Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1. člen) » Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.«

3. Opišite 4 etična načela v zdravstveni negi

1. načelo avtonomije: Avtonomija posameznika pomeni, da se je le-ta sposoben svobodno in razumsko odločati, imeti nadzor nad svojimi odločitvami in potrebami, biti neodvisen, odgovoren, stremeti k uresničevanju interesov, uresničevati cilje itd., v vsem tem ima človek tudi dostojanstvo, notranjo vrednost.

Spoštovanje avtonomije posameznika zahteva splošne pravice, da le-ta odloča o sebi.

Sestavni del te pravice je PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI; INFORMIRANOSTI, kajti nepopolna obveščenost vodi do izgube avtonomije.

2. načelo dobronamernosti: Načelo pomeni delati dobro in v korist drugemu ter uravnotežiti možno dobrobit in škodo. »MS imajo znotraj načela dobronamernosti dolžnosti krepiti in promovirati zdravje, blagostanje, delovati zdravstveno-vzgojno, preprečevati bolezni, lajšati trpljenje.« definicija načela dobronamernosti.
3. načelo neškodovanja: Načelo neškodljivosti vključuje preprečitev kakršnekoli, tako fizične kot psihične, socialne ali duhovne škode drugim posameznikom. Znotraj ZN gre za dolžnost izogibanja in preprečevanja škodovanja pacientu v kontekstu izvajanja nekompetentne ZN in zanemarjanja razvoja stroke.

4. načelo pravičnosti: Načelo izhaja iz osnovnih človekovih pravic in pomeni, da ni diskriminacije pri razporejanju sredstev, pripomočkov in časa izvajalcev ZN ne glede na spol, raso veroizpoved, družbeni status, starost in prognozo. MS ima strokovne in moralne dolžnosti do vseh pacientov enako!

4. Na podlagi česa se pacient lahko (najlažje) avtonomno – svobodno odloči (v zvezi z zdravstvenimi posegi in intervencijami?)

Spoštovanje avtonomije posameznika zahteva spoštovanje pravice, da le ta odloča o sebi. Sestavni del te pravice je PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI, INFORMIRANOSTI, kajti nepopolna obveščenost vodi do izgube avtonomije.

MS mora nuditi P potrebne informacije, da razume bistvo in namen negovalne intervencije. To mora biti storjeno na osnovi resnice, razumljivo in na človeško obziren način. Za pridobivanje soglasja se ne sme uporabljati statusa moči, prisile in zavajanja.

5. Kaj pomeni informiran pristanek?

INFORMIRAN PRISTANEK vključuje pacientovo strinjanje z večjimi, različnimi, mučnimi posegi, s tem mu damo tudi možnost, da poseg zavrne.

6. Na podlagi katerih kriterijev se ocenjuje pacientovo sposobnost avtonomnega odločanja?

Avtonomnost posameznika ocenjujemo na podlagi naslednjih kriterijev:

• sposobnost posameznika, da samostojno izrazi svoje želje in interese;
• sposobnost posameznika, da razume nastalo okoliščino in možne posledice;
• sposobnost razumeti podane informacije;
• sposobnost razumskega sklepanja in razumevanja odnosa med stroški in koristmi, prednostmi in slabostmi;
• sposobnost oblikovati razumsko odločitev.

7. Naštejte kriterije za pravično porazdelitev življenjsko pomembnih virov v zdravstvu?

glede na potrebo (oskrba tistih posameznikov, ki to v danem treutku najbolj potrebujejo – glede na bolezen, poškodbo,..)
glede na pravico (pravica do zdravljenja neplodnosti ali drugega zdravljenja) glede na koristnost (utilitaristična logika: ali se splača investirati v posameznika?

Koliko je sploh še koristen za družbo? Koliko je posameznik vreden?) glede na zasluge (vojak, ki je branil domovino, ali oseba, ki je iznašla zdravilo proti nalezljivi bolezni?)

8. Nasprotja med etičnimi načeli: opišite (s pomočjo primerov) konflikt med načelom avtonomije in dobronamernosti; med načelom neškodovanja in avtonomije; med načelom avtonomije in pravičnosti.

Načelo dobronamernosti in načelo avtonomije:
Delati dobro v korist drugega, promovirati in ohranjati zdravje;
• pacient, ki s kroničnim vnetjem nadaljuje s kajenjem;
• pacient, ki si kljub težavam s srcem želi iti domov, saj slabo prenaša hospitalizacijo;
• duševno bolni z rakom, čigar bližnji zavrnejo zdravljenje;
• prepričevanje p. naj vzame zdravilo, ki ga odklanja.

Načelo neškodovanja in načelo avtonomije:
Dolžnost preprečevanja škodovanja:
• odklonitev transfuzije zaradi verskih razlogov,
• prisilna hospitalizacija duševno bolnih,
• osamitev zaradi nalezljivih bolezni, »nujna« cepljenja,
• prezgodnje zbujanje pacientov zjutraj (merjenje temperature)
Načelo avtonomije in pravičnosti:
Zagotovitev pomoči na domu

9.V katerih primerih je paternalistično vedenje MS opravičljivo? (Ko pacientu »začasno onemogočimo« avtonomno odločanje?)

PATERNALISTIČNO VEDENJE MS – opravičljivo (očetovska avtoriteta):
• P se v danem trenutku ni sposoben razumsko odločiti;
• če ne izvedemo določene intervencije, obstaja velika možnost, da bo P utrpel veliko
škodo;
• obstaja možnost, da bo P določeno intervencijo čez čas odobraval

10. V kateri 2 smeri se je razvila bioetika?

• etika človeškega dostojanstva

• etika kvalitete življenja

11. Kaj je značilno za »etiko dostojanstva«? (Naštejte in opišite njena načela).

Etika »človeškega dostojanstva« temelji na naslednjih načelih:
• človeško življenje je absolutna vrednota in je nedotakljivo;
• spoznavamo z namenom, da bi zdravili in ne manipulirali (naraven razvoj življenja – ni dopustna umetna oploditev);
• ni vse, kar je tehnično mogoče, tudi moralno dopustno (odbiranje – splavitev), EVGENIKA-selekcija med prebivalstvom, kloniranje, nosečnost s prizadetim otrokom in si želimo narediti splav;
• načelo dvojnega učinka (evtanazija);
• načelo sorazmernosti zdravljenja (smisel, ali je zdr. napredujočega raka smiselno ali ne?);
• načelo »Ne laži!« (terapevtski privilegij);
• načelo »Nikoli ne ogrožaj človekovega dostojanstva« (človeška ontološka-temeljna značilnost, da JE OSEBA, ne glede na sposobnosti, znanje,. . .)

12. Deontološka etika: opredelite, kdaj je znotraj deontološke etike dejanje moralno pravilno; opišite Kantov kategorični imperativ (navedite tudi primer znotraj Kantovega imperativa).

Temeljno načelo deontološke etične teorije je, da je vsako delovanje, ki je usklajeno z dolžnostmi, ki jih predpiše nek zakon, MORALNO PRAVILNO. (tisto, ki je usklajeno z zakonom!)

IMMANUEL KANT(1724-1804) – kategorični imperativ (univerzalno pravilo) »Deluj glede na tisto maksimo (pravilo), za katerega istočasno želiš, da postane splošni zakon.«

Moralni moraš! negativna plat: kje je odgovornost za posledice naših dejanj, vest, svoboda, »notranja sreča«? VELELNIK

13.Teleološka etika: kdaj je dejanje etično dobro in za kaj je to lahko nevarno (navedite primer).

TELEOLOŠKA ETIKA ( posledice dejanja dobre)

Teleologija (grško: logika cilja, veda o ciljih, razlaga z vidika cilja) ali posledičnost zadeva smisle, cilje, namene, namembnosti. Teleološka
etika izraža prepričanje, da se dobro ali slabo odraža v posledicah dejanj. Če so posledice nekega dejanja dobre, potem smo nekaj storili etično dobro.

NEVARNOST: cilj upravičuje sredstva!!

PRIMER: Ukrasti čoln, da rešiš utopljenca. ( Če so posledice nekega dejanja dobre, potem smo nekaj storili etično dobro.)

14. Utilitaristična etika: kakšen je moralni princip te teorije in njegova nevarnost; navedite glavnega predstavnika te teorije, njegovo teorijo oz. moralni kriterij in nevarnost le-tega.

UTILITARIZEM se osredotoča predvsem na doseganje največje sreče največjega števila ljudi, kot enega izmed glavnih moralnih principov (tj. načelo največje sreče) – zadovoljnih največ posameznikov.

NEVARNOST: egoizem žrtev v imenu kolektivizma, žrtvujemo nekoga v imenu večine.

PRIMER: pacient intubiran, v komi, svojci in zdravniki se strinjajo, da ga nič več ne ohranjajo pri življenju. Odklop od aparata. Kaj pa pacient? Kaj če bi se čez mesec dni pa zbudil?

GLAVNI PREDSTAVNIK: Peter Singer »praktična etika«
Njegova vodilna predpostavka je, da je zmožnost trpljenja in /ali ugodja, sreče tista bistvena lastnost, ki daje bitjem pravico do enakega upoštevanja.
Njegov moralni kriterij je ta, da je posameznik sposoben čutiti ugodje, trpljenje, srečo, se zavedati okolice, če pa tega nismo zmožni, posameznik nima več pravic. Nima več dostojanstva – POSLEDICA.

NEVARNOSTI:
• žival nad človekom;
• človek ni vedno »oseba«;
• kakovost življenja in doživljanja le-tega s pomočjo čutov (ugodje, sreča, . . ) »smrt« pa kot »blagor« za posameznika, družino, družbo;
• zgolj sreča posameznikov je pomembna, ne glede na to, ali so njihova dejanja dobra ali zla;
• dostojanstvo posameznika

15. Etika vrlin: kdaj so dejanja etično dobra; predstavnik te teorije; kakšno občutje dajo vrline človeku.

Z uporabo pojma vrlin, kreposti je začel Aristotel. Vrline, kot so na primer pravičnost, zmernost, srčnost in modrost (njegove 4 temeljne vrline)
človeku omogočajo občutek globoke sreče, notranjega zadovoljstva. Vrline te naredijo za človeka v pravem pomenu besede.
Če imamo te vrline, ne moremo delati drugega kot dobro.

16. Etika skrbi: predstavnik te teorije; naštejte elemente skrbi.

Znanstvene temelje skrbi je postavila psihologinja CAROL GILLIGAN v letu 1982 objavljena knjiga »In a different voice«.

Skrb kot etični temelj, vključuje naslednje etične elemente:
pozornost
odgovornost
kompetentnost
odzivnost

17. Etične teorije in prekinitev življenja (evtanazija):

a. Opišite dejanje z »dvojnim učinkom« (s pomočjo primera evtanazije) in navedite, katera od etičnih teorij ga odobrava; kaj pomeni načelo »sorazmernosti zdravljenja« in navedite, katera od etičnih teorij ga odobrava.

BIOETIKA

Za evtanazijo gre, ko nameravamo končati človeško življenje ali želimo pospešiti umiranje neke osebe.

Ne gre pa za evtanazijo, ko blažimo bolečine na smrt bolnega pacienta z zdravili, tudi če le- ta lahko pospešijo smrt. Pospešitev smrti, ki je sekundaren, nehoten učinek, ni mišljenja kot sredstvo, s katerim bomo dosegali cilj, tu gre zgolj za blažitev bolečin. Gre za dejanje z dvojnim učinkom, ki se nanaša na stranske učinke, ki jih prizadenemo pacientu z določenim dejanjem.

b. Ali bi Kant odobraval aktivno ali pasivno evtanazijo – pojasnite!

DEONTOLOŠKA ETIKA:

AKTIVNO NE! »Ko moje življenje ne bo več nič drugega, kot bolečina, bom zaprosil nekoga, da konča to nesmiselno življenje.« Kant tega ne bi dopustil, saj želja nekoga dopušča ubijanje-tak zakon pa ne sme postati univerzalen.

V primeru PASIVNE EVTANAZIJE (npr. opustitvena dejanja) bi lahko rekli, da Kant ne bi v dopustitvi, da ljudje umrejo, videl nič spornega-saj jih ne bi »ubili« mi sami, aktivno, z lastno roko, temveč bi zgolj dopustili, da umrejo.

c. Katero vrsto evtanazije odobrava utilitarizem – pojasnite!

Podpira prostovoljno aktivno evtanazijo (nič spornega ni v tem, če zdravnik lahko hudo bolnemu ali umirajočemu pacientu da smrtni odmerek, če le-ta tako tako želi), če le-to rezultira v manjši bolečini in trpljenju, kot pa v primeru pasivne evtanazije, ki sicer pacientu z odmerki analgetikov lajša trpljenje, a vseeno njegovo življenje določen čas vzdržuje (obenem pa tudi strah pacientovih bližnjih, stroške zdravljenja, zasedenost postelj, itd.).

d. Evtanazija (aktivna in pasivna) v okviru etike vrlin: da ali ne – pojasnite!

Če do umirajočega človeka in bližnjih ob njegovem trpljenju čutimo sočutje, empatijo, skrb, da bi mu pomagali, spoštovanje njegove avtonomne volje in dostojanstva, ter se hkrati zavedamo posledic naših dejanj in zavzemamo za to, da bomo ob posledicah sami nosili odgovornost za storjeno, dvom o upravičnosti o evtanaziji za etiko vrlin in etiko skrbi ne obstaja.

Etika skrbi zavrača prepričanje, da je moralno odločanje stvar najdenja pravilnega odgovora ali sledenja nekemu ponavljajočemu vzorcu pri odločanju v moralno-etičnih dilemah.

Empatična osredotočenost, pozornost na pacientove telesne, duhovne, psihične in socialne potrebe.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja