Kategorija: Etika in filozofija v zdravstveni negi

Etika v zdravstvu 2016

400 let – visokošolski študij

Univerza v Ljubljani: 1920

1. predavanje filozofije: Maribor

UNIVERZA – vesoljnost, univerzalnost

Universitas – skupnost à univerzalni pojem/koncept

Nastanek univerze v 11 – 12. Stoletju, samostanske lekarne

Od Grkov izhaja univerzalnost pojmov

 

POJEM ETIKA (ETHOS)

Ø  Pomeni navado, običaj, stil življenja.

Ø  Pomeni naravnanost na dobro.

Ø  Postala je temeljna filozofska veda, naravnana k razlikovanju med dobrim in slabim.

Ø  Je temeljna filozoska veda, naravnana na dobro.

Preberi več o Etika v zdravstvu 2016

Etika in filozofija v zdravstveni negi 2016 vprašanja in odgovori

  1. Argumentiraj zakaj je zdravstvena nega moralno etična disciplina?

ZN je etična disciplina,ker je povezana s stalnim presojanjem o dobrem, pravilnem in koristnem. Temelji na etični vrednosti skrbi in pomoči sočloveku. Usmerja jo Kodeks etike. Izvajalec ZN je v svoji vlogi profesionalen in etični subjekt.

  1. Naštej 6 modelov morale, ki so pomembni za zdravstveno nego.

Individualizem in kolektivizem, racionalni paternalizem, liberalizem, eudajmonizem, utilitarizem.

  1. Na kratko opredeli paternalizem in liberalizem in navedi primer v zdravstvu.

Paternalizem, v katerem nekdo z dobrim namenom penaša vrednote, ki jih posreduje na drugega, ki jih potrebuje. Te vrednote so ljubezen, spoštovanje, pogum itd. Liberalizem izpostavlja kot vrednoto človekovo svobodo in pravico, da odloča kaj se bo z njim zgodilo.

  1. Na kratko opredeli egoizem ali altroizem v zdravstvu.

Altruizem izhaja iz krščanske morale in etike. Poudarja nesebičnost, ljubezen do bližnjega in upošteva korist drugih. Je nasprotje egoizma. V odnosu medicinska sestra-pacient, pomeni egoizem gledanje na pacientove potrebe izključno iz vidika zdravstvenega delavca, česar seveda ne moremo opredeliti kot želen model obnašanja. Preberi več o Etika in filozofija v zdravstveni negi 2016 vprašanja in odgovori

Evtanazija – o evtanaziji

Evtanazija je velika etična dilema in prav zaradi tega je marsikje v svetu prepovedana in le ponekod dovoljena npr. Švica, Nizozemska, Belgija, Kolumbija, Avstralija, Oregon (ZDA). V omenjenih državah je evtanazija pravno zelo urejena in vsebuje stroga merila, katera natančno predpisujejo v katerih primer je evtanazija legalna oziroma dovoljena.

Kaj pa sploh je evtanazija? Evtanazija po grško (gr. Euthanasia) pomeni lepa smrt. Je medicinska pomoč pri umiranju ali medicinska pomoč pri samomoru, kjer največkrat zdravnik pomaga umreti nekomu drugemo s smrtonosno injekcijo, s strupom ali pa z izklopom naprav, ki bolnika ohranjajo pri življenju. Ločimo aktivno (»storiti«) in pasivno (»dopustiti«) evtanazijo. Preberi več o Evtanazija – o evtanaziji

Etika s filozofijo v zdravstveni negi tipična vprašanja za vajo

Tschudin, V., 2004. Etika v zdravstveni negi. Razmerja skrbi. Ljubljana: Educy, str. 37-56.
Teorije etike (str. 37-56):

  • Razlika med etiko in moralo.
  • NORMATIVNA ETIKA
  • DESKRIPTIVNA ETIKA
  • Kaj je osnovno vprašanje etike?
  • TELEOLOGIJA
  • UTILITARIZEM
  • UTILITARIZEM-predstavnik in okvirni čas nastanka te teorije
  • UTILITARIZEM-glavno načelo
  • UTILITARIZEM-kritika
  • DEONTOLOGIJA
  • DEONTOLOGIJA – predstavnik ?
  • KANT-okviren čas življenja
  • KANT- Kdo je dober človek?
  • KANT-moralna pravila (navedi dva)
  • KATEGORIČNI IMPERATIV
  • Etična načela – načelo vrednosti življenja
  • Etična načela – načelo dobrega ali pravilnega
  • Etična načela – načelo pravičnosti in poštenosti
  • Etična načela – načelo resnicoljubnosti ali odkritosti
  • Etična načela – načelo individualne svobode
  • Načela biomedicinske etike (Beauchamp in Childress)- naštej in na kratko opiši.

Preberi več o Etika s filozofijo v zdravstveni negi tipična vprašanja za vajo

Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

  • Normativna etika: formulira in pojasnjuje moralna načela.
  • Deskriptivna etika: vključuje proučevanje in opisovanje morale za ljudi, kulturo in družbo, določa temelno snov normativni etiki.
  • Teleologija: dejanja se presojajo glede na cilje oz. izide; npr. UTILITARIZEM
  • Utilitarizem: je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednostenja korist. Razvil ga je kot etično teorijo Jeremy Bentham.
  • Deontologija: teorija pravic in dolžnosti; KANT(predstavnik etike v novem veku).
  • Immanuel Kant: predstavnik etike v novem veku, eden izmed najvplivnejših modernih filozofov. Velja za začetnika t. i. nemške klasične filozofije (znane tudi pod imenom »nemški idealizem«).
  • Načelo vrednosti življenja: vsako življenje je vredno, zato moramo poskrbeti, da rešimo vsako življenje in ga neprestano rešujemo, vsakega na enak način.
  • Načelo dobrega in pravilnega: ravnati moramo kar se le da oziroma vedno dobro in pravilno, da je le najboljše za pacienta in nas same.
  • Načelo pravičnosti in poštenosti: z vsemi pacienti postopamo enako in jim nudimo enako pomoč in sredstva.
  • Načelo resnicoljubnosti in odkritosti: dolžnost govoriti resnico in biti odkriti s pacienti.
  • Načelo individualne svobode: vsak posameznik ima svojo svobodo, svobodo do lastnega razmišljanja, mnenja, obravnave…”svobodno odločanje posameznika”

Preberi več o Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih

ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Vprašanja etika

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

  • Normativna etika: formulira in pojasnjuje moralna načela.
  • Deskriptivna etika: vključuje proučevanje in opisovanje morale za ljudi, kulturo in družbo, določa temelno snov normativni etiki.
  • Teleologija: dejanja se presojajo glede na cilje oz. izide; npr. UTILITARIZEM
  • Utilitarizem: je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednostenja korist. Razvil ga je kot etično teorijo Jeremy Bentham.
  • Deontologija: teorija pravic in dolžnosti; KANT(predstavnik etike v novem veku).
  • Immanuel Kant: predstavnik etike v novem veku, eden izmed najvplivnejših modernih filozofov. Velja za začetnika t. i. nemške klasične filozofije (znane tudi pod imenom »nemški idealizem«).
  • Načelo vrednosti življenja: vsako življenje je vredno, zato moramo poskrbeti, da rešimo vsako življenje in ga neprestano rešujemo, vsakega na enak način.
  • Načelo dobrega in pravilnega: ravnati moramo kar se le da oziroma vedno dobro in pravilno, da je le najboljše za pacienta in nas same.
  • Načelo pravičnosti in poštenosti: z vsemi pacienti postopamo enako in jim nudimo enako pomoč in sredstva.
  • Načelo resnicoljubnosti in odkritosti: dolžnost govoriti resnico in biti odkriti s pacienti.
  • Načelo individualne svobode: vsak posameznik ima svojo svobodo, svobodo do lastnega razmišljanja, mnenja, obravnave…”svobodno odločanje posameznika”

Preberi več o Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

Etična razmišljanja ob sporočanju slabe novice

Še nekaj desetletij nazaj so pacienti o svoji bolezni večinoma vedeli mnogo manj kot dandanes. Njihova prvenstvena vloga je bila, da so zaupali zdravstvenemu osebju ter  ubogali njihova navodila ter nasvete. Ni bilo zaželeno, da bi preveč spraševali, še sploh pa ne dvomili ali »pametovali«. Mnogi niso vedeli, zakaj se zdravijo, zlasti usodne diagnoze so se (dobronamerno) pacientom prikrivale. Nemalokrat so resnico izvedeli svojci, pacient pa ne. To splošno mišljenje še ne tako daljnega časa odseva kot primer stavek iz 12. člena Kodeksa etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije, navaja (Dolenc, 1993): »Kadar gre za hudo ali neozdravljivo bolezen, zdravnik pove diagnozo s primerno obzirnostjo in preudarnostjo bolnikovi družini, bolniku pa le, če je to nujno potrebno.«

Preberi več o Etična razmišljanja ob sporočanju slabe novice