Oznaka: etika in filozofija v zdravstveni negi

Etika s filozofijo v zdravstveni negi tipična vprašanja za vajo

Tschudin, V., 2004. Etika v zdravstveni negi. Razmerja skrbi. Ljubljana: Educy, str. 37-56.
Teorije etike (str. 37-56):

  • Razlika med etiko in moralo.
  • NORMATIVNA ETIKA
  • DESKRIPTIVNA ETIKA
  • Kaj je osnovno vprašanje etike?
  • TELEOLOGIJA
  • UTILITARIZEM
  • UTILITARIZEM-predstavnik in okvirni čas nastanka te teorije
  • UTILITARIZEM-glavno načelo
  • UTILITARIZEM-kritika
  • DEONTOLOGIJA
  • DEONTOLOGIJA – predstavnik ?
  • KANT-okviren čas življenja
  • KANT- Kdo je dober človek?
  • KANT-moralna pravila (navedi dva)
  • KATEGORIČNI IMPERATIV
  • Etična načela – načelo vrednosti življenja
  • Etična načela – načelo dobrega ali pravilnega
  • Etična načela – načelo pravičnosti in poštenosti
  • Etična načela – načelo resnicoljubnosti ali odkritosti
  • Etična načela – načelo individualne svobode
  • Načela biomedicinske etike (Beauchamp in Childress)- naštej in na kratko opiši.

Preberi več o Etika s filozofijo v zdravstveni negi tipična vprašanja za vajo

Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

  • Normativna etika: formulira in pojasnjuje moralna načela.
  • Deskriptivna etika: vključuje proučevanje in opisovanje morale za ljudi, kulturo in družbo, določa temelno snov normativni etiki.
  • Teleologija: dejanja se presojajo glede na cilje oz. izide; npr. UTILITARIZEM
  • Utilitarizem: je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednostenja korist. Razvil ga je kot etično teorijo Jeremy Bentham.
  • Deontologija: teorija pravic in dolžnosti; KANT(predstavnik etike v novem veku).
  • Immanuel Kant: predstavnik etike v novem veku, eden izmed najvplivnejših modernih filozofov. Velja za začetnika t. i. nemške klasične filozofije (znane tudi pod imenom »nemški idealizem«).
  • Načelo vrednosti življenja: vsako življenje je vredno, zato moramo poskrbeti, da rešimo vsako življenje in ga neprestano rešujemo, vsakega na enak način.
  • Načelo dobrega in pravilnega: ravnati moramo kar se le da oziroma vedno dobro in pravilno, da je le najboljše za pacienta in nas same.
  • Načelo pravičnosti in poštenosti: z vsemi pacienti postopamo enako in jim nudimo enako pomoč in sredstva.
  • Načelo resnicoljubnosti in odkritosti: dolžnost govoriti resnico in biti odkriti s pacienti.
  • Načelo individualne svobode: vsak posameznik ima svojo svobodo, svobodo do lastnega razmišljanja, mnenja, obravnave…”svobodno odločanje posameznika”

Preberi več o Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih

ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Vprašanja etika

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

  • Normativna etika: formulira in pojasnjuje moralna načela.
  • Deskriptivna etika: vključuje proučevanje in opisovanje morale za ljudi, kulturo in družbo, določa temelno snov normativni etiki.
  • Teleologija: dejanja se presojajo glede na cilje oz. izide; npr. UTILITARIZEM
  • Utilitarizem: je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednostenja korist. Razvil ga je kot etično teorijo Jeremy Bentham.
  • Deontologija: teorija pravic in dolžnosti; KANT(predstavnik etike v novem veku).
  • Immanuel Kant: predstavnik etike v novem veku, eden izmed najvplivnejših modernih filozofov. Velja za začetnika t. i. nemške klasične filozofije (znane tudi pod imenom »nemški idealizem«).
  • Načelo vrednosti življenja: vsako življenje je vredno, zato moramo poskrbeti, da rešimo vsako življenje in ga neprestano rešujemo, vsakega na enak način.
  • Načelo dobrega in pravilnega: ravnati moramo kar se le da oziroma vedno dobro in pravilno, da je le najboljše za pacienta in nas same.
  • Načelo pravičnosti in poštenosti: z vsemi pacienti postopamo enako in jim nudimo enako pomoč in sredstva.
  • Načelo resnicoljubnosti in odkritosti: dolžnost govoriti resnico in biti odkriti s pacienti.
  • Načelo individualne svobode: vsak posameznik ima svojo svobodo, svobodo do lastnega razmišljanja, mnenja, obravnave…”svobodno odločanje posameznika”

Preberi več o Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

Etična razmišljanja ob sporočanju slabe novice

Še nekaj desetletij nazaj so pacienti o svoji bolezni večinoma vedeli mnogo manj kot dandanes. Njihova prvenstvena vloga je bila, da so zaupali zdravstvenemu osebju ter  ubogali njihova navodila ter nasvete. Ni bilo zaželeno, da bi preveč spraševali, še sploh pa ne dvomili ali »pametovali«. Mnogi niso vedeli, zakaj se zdravijo, zlasti usodne diagnoze so se (dobronamerno) pacientom prikrivale. Nemalokrat so resnico izvedeli svojci, pacient pa ne. To splošno mišljenje še ne tako daljnega časa odseva kot primer stavek iz 12. člena Kodeksa etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije, navaja (Dolenc, 1993): »Kadar gre za hudo ali neozdravljivo bolezen, zdravnik pove diagnozo s primerno obzirnostjo in preudarnostjo bolnikovi družini, bolniku pa le, če je to nujno potrebno.«

Preberi več o Etična razmišljanja ob sporočanju slabe novice

Etični vidiki sodelovanja v zdravstvu

Uspešnost sodelovanja med zaposlenimi vpliva na izzide zdravljenja (Baggs, 1994, Baggs, 1995, Larson, 1999, Kramer in Schmalenberg, 2003, Kaissi in sod. 2003, Zwarenstein in Bryant, 2004). Zaradi te, dokaj pozne, a izjemno pomembne ugotovitve, je dandanes posameznik v zdravstvenem timu  postavljen pred moralno zahtevo, da  kar najbolje sodeluje s prav vsemi svojimi sodelavci.

 

Premik (2006) postavlja sodelovanje v zdravstvenem timu v kontekst etike, ko pravi: »Prepričan sem, da se bo razvoj etike v prihodnje dopolnjeval z načeli o medsebojnih odnosih med zdravniki in drugimi poklici v zdravstvu, zlasti s pozitivnega vidika timskega dela kot delovne in etične vrednote (spoštovanje, priznanje, upoštevanje, naklonjenost, zaupanje, podpora, strpnost, usklajenost, sodelovanje, inovativnost ipd.). Vsekakor je temeljna premisa vseh teh odnosov v tem, da potrebujemo več etike kot etičnih kodeksov.« Preberi več o Etični vidiki sodelovanja v zdravstvu

Etika in filozofija v zdravstveni negi zapiski in gradivo

1.    Opredelitev osnovnih pojmov.
•     FILOZOFIJA:
•    Je veda ki preučuje naravo sveta, njegov ustroj, položaj človeka.
•     Je ljubezen do modrosti, resnice, teoretično razmišljanje in praktično ravnanje.
•    Je znanost-refleksija vsakdanjega življenja
•    pomeni ljubezen do modrosti, resnice; teoretsko mišljenje in razmišljanje; fil.kot znanost.

•    MORALA izhaja iz latinske besede »mores«, ki pomeni navada, šega
Lat. Mors: šega, navada, običaj, moralis: naraven
je skupek načel in pravil obnašanja, ki jih sprejmejo člani   skupine
Vrednotijo, katero dejanje je DOBRO – SLABO
je ravnanje posameznika in njegovo obnašanje Preberi več o Etika in filozofija v zdravstveni negi zapiski in gradivo

Etika in filozofija v zdravstveni negi z zdravstveno zakonodajo

1. Opišite razliko med pojmoma »etika« in »morala« (primerjajte ju, navedite, kateri pojem je širši in zakaj, navedite primera za oba pojma).

MORALA
moralnost se nanaša na način vedenja določene skupine, posameznika, institucije in poudarja vidik dolžnosti, zapovedi, norm.

Preberi več o Etika in filozofija v zdravstveni negi z zdravstveno zakonodajo