Etična razmišljanja ob sporočanju slabe novice

Še nekaj desetletij nazaj so pacienti o svoji bolezni večinoma vedeli mnogo manj kot dandanes. Njihova prvenstvena vloga je bila, da so zaupali zdravstvenemu osebju ter  ubogali njihova navodila ter nasvete. Ni bilo zaželeno, da bi preveč spraševali, še sploh pa ne dvomili ali »pametovali«. Mnogi niso vedeli, zakaj se zdravijo, zlasti usodne diagnoze so se (dobronamerno) pacientom prikrivale. Nemalokrat so resnico izvedeli svojci, pacient pa ne. To splošno mišljenje še ne tako daljnega časa odseva kot primer stavek iz 12. člena Kodeksa etike zdravstvenih delavcev Jugoslavije, navaja (Dolenc, 1993): »Kadar gre za hudo ali neozdravljivo bolezen, zdravnik pove diagnozo s primerno obzirnostjo in preudarnostjo bolnikovi družini, bolniku pa le, če je to nujno potrebno.«

Preberi več o Etična razmišljanja ob sporočanju slabe novice

Sporočanje slabe novice ob smrti

Za učinkovito nudenje prve pomoči je potrebno imeti specialistično znanje in obvladati številne veščine. Vendar pa se delo zdravstvenega osebja ne zaključi z obravnavo poškodovanca. Poškodovance običajno spremljajo njihovi svojci, s katerimi se pogovarjamo o nesreči, načrtovanih ukrepih in pričakovanjih.

Delo s svojci poškodovancev na terenu, na urgentnih oddelkih bolnišnic in na oddelkih intenzivne medicine je težko. Prav tako zahtevno je tudi sporočanje slabe novice.

V poglavju bomo spoznali glavne smernice, ki nam pomagajo, da bo naša komunikacija s svojci učinkovita. Učinkovita komunikacija nam omogoča, da svojci slišijo in razumejo naša sporočila in da mi razumemo njih, ki se zaradi posledic preteklega dogajanja znajdejo v krizni situaciji. Preberi več o Sporočanje slabe novice ob smrti