1. Opredelitev osnovnih pojmov.
• FILOZOFIJA:
• Je veda ki preučuje naravo sveta, njegov ustroj, položaj človeka.
• Je ljubezen do modrosti, resnice, teoretično razmišljanje in praktično ravnanje.
• Je znanost-refleksija vsakdanjega življenja
• pomeni ljubezen do modrosti, resnice; teoretsko mišljenje in razmišljanje; fil.kot znanost.
• MORALA izhaja iz latinske besede »mores«, ki pomeni navada, šega
Lat. Mors: šega, navada, običaj, moralis: naraven
je skupek načel in pravil obnašanja, ki jih sprejmejo člani skupine
Vrednotijo, katero dejanje je DOBRO – SLABO
je ravnanje posameznika in njegovo obnašanje
je človekovo notranje vodilo glede odločanja v življenjski situaciji
prirojena, ali pridobljena-starši, izoblikovanje s samoaktivnostjo
• ETIKA je filozofska.disciplina.V ožjem pomenu je znanost o šegah, nraveh navadah, v širšem smislu pa pomeni premišljevanje o čl. ravnanju. Preučuje naše vedenje in moralo.
FIL.DISCIPLINE: –
• ontologija je temeljni nauk o biti in bivajočem;
• Spoz.teorija, gnoseo- logija- njen predmet je spoznanje, kakšen je odnos med spoznanje in stvarnostjo;
• etika- predmet obrav. so pojavi moralne narave;
• estetika- fil. znanost o lepoti;
• fil. antropolog. se ukvarja z bistvom človeka;
• logika znanost o pravilnosti mišljenja.
2. poslanstvo ZN
– Je pomoč B, družini, skupini, skupnosti, da izkoristijo fizične, psihične socialne in duhovne potenciale in za blagostanje in za zdravje.
– MS izvaja naloge za pospešev. In ohranj. Zdravja,
– prepr. In zgodnje odkrivanje bolezni lajšanje trpljenja in za zagotavljanje mirne in dostojne smrti.je
– odgovorna za avtonomne naloge ZN kot je proces ZN.
– Mora se kontinuirano izobraževati iz teorij ZN, klinične prakse, izobraževanja in raziskovanja, managementa vodenja, organizacije in etike.
– ZN je načrtovanje, izvajanje ZN v času zdravja in bolezni, ob onemoglosti in umiranju,prisotna od rojstva do smrti.
– Je multidisciplinarno in intersektorsko sodelovanje, je kot umetnost in znanost, razumevanje, znanje, potrebne so spretnosti, specifične za strokovno področje ZN.
3. Razlikovanje med medicino in ZN
Medicinska etika (tradicionalna) je načelna etika (akcijska-dejanja, ravnanja), obravnava transplantacije , probleme zdravnikov , ukvarja se z raziskovanji, ki deluje po etičnih načelih, temelji na razumu in logiki.
Etika ZN (sodobna) temelji na konceptu CARE, ki zagovarja kakovost in smisel življenja, obravnava probleme v zvezi z ZN, medsebojne odnose. Med sabo se dopolnjujeta.
4. Zakaj je potrebno znanje in uporaba znanja etike ZN v praksi
MS omogoči, da zavzame samostojna stališča , sprejema odločitve in da ne postane objekt različnih manipulacij. Znanje o etiki je v visoki pozitivni korelaciji z vrednostnimi stališči človeka. Etika je znanost, teorija, praksa o bistvenih odnosih do sebe, do sočloveka, bolnika, svojcev in do skupnosti- družbe ter o ustreznih vrednostnih vsebinah. V tem je vključena vsa normativnost oz. obveznost do sebe, posameznika, skupnosti in medsebojna do zdr. del. na tej etični bazi temelji etični odnos B- MS. Zaradi tega je potrebno poznavanje etike ZN.
5. Temelji sodobne etike ZN, v čem se razlikuje od med. etike in zakaj(***)
SWANSON (1991)
ZNATI; razumeti dogodke v življenju, ki imajo pomen, smisel v življenju osebe
BITI Z; biti čustveno prisoten z osebo
DELATI ZA; narediti za človeka kar bi sam naredil, če bi bil zmožen
OMOGOČIT; osebi preživeti in doživeti neprijetne dogodke v življenju
OHRANJANJE; vere – upanja in v sposobnosti človeka
PREPRIČANJE; verjeti v smisel in pomen življenja v prihodnosti
Medicinska etika (tradicionalna) je načelna etika (akcijska-dejanja, ravnanja), obravnava transplantacije , probleme zdravnikov , ukvarja se z raziskovanji, ki deluje po etičnih načelih, temelji na razumu in logiki.
Etika ZN (sodobna) temelji na konceptu CARE, ki zagovarja kakovost in smisel življenja, obravnava probleme v zvezi z ZN, medsebojne odnose. Med sabo se dopolnjujeta.
6. -Katera so temeljna etična načela tradicionalne etike in pomen
Dobronamernost: delovati v korist, dobro pospeševanje zdravja, odkrivanje bolezni, zmanjšanje trpljenja in bolečine -MS je zagovornik
Pravičnost: ekonomsko načelo; pravična porazdelitev virov dostop do storitev ZV, ZN, enakost obravnave ne glede na spol, starost, raso
Avtonomija ; najbolj pomembno načelo svobodna izbira odločanje b-pacient mora biti informiran in informirana privolitev za poseg
Resnicoljubnost: resnica je najtežje načelo, pravica tudi ne povedati pacientu resnico
Zvestoba: držati obljubo in zaupanje v pacienta
7. Razložite temeljne koncepte – sodobne etike ZN, ki omogočajo študentu ZN samostojno, odgovorno, profesionalno, etično odločanje v timu(***)
ZNATI; razumeti dogodke v življenju, ki imajo pomen, smisel v življenju osebe
BITI Z; biti čustveno prisoten z osebo
DELATI ZA; narediti za človeka kar bi sam naredil, če bi bil zmožen
OMOGOČIT; osebi preživeti in doživeti neprijetne dogodke v življenju
OHRANJANJE; vere – upanja in v sposobnosti človeka
PREPRIČANJE; verjeti v smisel in pomen življenja v prihodnosti
8. Pojem – profesionalne in osebne vrednote
• Vrednota je osebno prepričanje, odnosi do resnice, lepote, obnašanja, bogastva, idej, materije, znanja Je odnos do sebe, do drugih in do ostalih živih bitij, doživetje izkušnja, vrednota je spoznanje, čustvenost in volja- hotenje
• vrednota MS, B. človek v zdravju in bolezni in v umiranju dostojanstvo, spoštovanje
Osebne vrednote
Jih sam oblikuješ (izobrazba, čustvenost, okolje..)
profesionalne vrednote:
So vrednote, ki jih uporabljaš v svoji profesiji
Splošne vrednote
So splošno znanje in so uzakonjene (ne ubijaj, ne kradi…)
Nekaj vrednot(neobv.):
• Altruizem
• Estetika
• Enakost
• Svoboda
• Dostojanstvo
• Pravica
• Resnica
• Skrb, prizadevanje za blagostanje drugih
• Kakovost storitve, stvari, dogodkov, zadovoljstvo oseb,
• Enakost pravic, statusa, privilegijev
• Možnost izbire med odločitvami
• Zaupanje, enkratnost posameznika
• Spoštovanje zakonskih načel
• Poštenost, resnicoljubnost
9. Razložite model etičnega odločanja in uporabo v praksi !!
21. MODELI ETIČNEGA ODLOČANJA je v teoriji opisan v več modelih. Temeljijo na
• fil. osnovah,
• na procesu ZN,
• teleološkem pristopu etike,
• na pristopu reševanja problema solving aproach
. V proces odločanja je vključena MS s svojimi:
• lastnimi vrednotami,
• njenimi kognitivnimi sposobnostmi,
• moralno občutljivostjo,
• sposobnostjo presoje,
• moralno intuicijo.
Problemi, s katerimi se srečuje pri ZN, so:
• pomembni,
• kompleksni.
Kaj je etična dilema? Etična dilema je ko imamo več enako neugodnih možnosti. Izbrati moramo pravo. To so situacije, kjer so si moralne zahteve v konfliktu in nastanejo dileme.
Dilema je težaven problem, ki ga ni mogoče vedno zadovoljivo rešiti. Če nastane problem, so vključeni ljudje in mi moramo odgovoriti, zato prevzamemo odgovornost. Vprašamo, kaj se dogaja. To je izziv, zgodba, vzeti je treba pozitivno. Bistvo odločanja je pristojnost MS in ZN, etično odločanje in delovanje- gledamo na skupno korist.
Etična dilema, reševanje po korakih(****):
Oblikuj opcije
Preglej kriterije reševanja
Deluj
Poglej nazaj in vrednoti svoje odločitve
(Vključimo team, bolnika, pretehtamo razne scenarije, posledice…)
10. METODE DELA V ETIKI ZN:
Fry opredeli štiri metode dela v procesu etičnega odločanja in delovanja MS v ZN: – po ukazu avtoritete (dejanje moramo ali ne moremo narediti po ukazu a. odvisno je, kakšna je ta avtoriteta in od prepričanja in odnosa do problema, ki ga ima MS.) – konsens, soglasje skupine (odločitev o določenem problemu se sprejme na podlagi konsenza , v skupini in ima pomemben vpliv na individualno prepričanje posameznika) – po intuiciji (MS se v etični situaciji odloči, na osnovi intuicije, ki pa ni vedno zanesljiva, nanjo ima lahko vpliv versko prepričanje)- dialektična ali Sokratova metoda z dokazi za ali proti (MS prouči razloge za in proti na osnovi logičnega razmišljanja, razuma, uporabi svojo profesionalno moč in upošteva objektivna dejstva. MS vodi bolnika v procesu ZN do pravih zaključkov. Ta proces vključuje aktiviranje B kot razmišljujočega subjekta).
11. – determinante, ki vplivajo na etično ravnanje in obnašanje študenta ZN! (****)
osebne vrednote, vrednote družbe, izobrazba, sodelavci, čas zaposlenosti… (nikjer nisem najdu nič o tem, zato sem si izmislil, tako, da ne vem če je ravno prav…)
12. -normativna etika, deskriptivna
10. NORMATIVNA ETIKA: je etika dejanj in medsebojnih odnosov v procesu ZN. –deontološka pravi, kakšne so obveznosti in nravne dolžnosti; -situacijska je sestavina deontološke in teleološke, je splošna; -teleološka je izbira dejanj, ravnanj v določeni situaciji, kaj narediti, da bo v dobro bolniku.
11. DESKRIPTIVNA ETIKA –je znanost; -obravnava odnos do bolnika; -vrednote študentov; -model odločanja; -moralne pojave
13. -teorije: teleologija, deontologija, utilitarizem, virtue etika, ontološka etika, poznavanje, razumevanje in uporaba pri reševanju etičnih problemov
TEORIJE ETIKE: -utilitarizem: delati dobro in v korist; -naturalizem: sv. Tomaž Akvinski biti pošten, pravičen; -formalizem: Kant moralna pravi- čnost dejanj so dolžnosti in odgov- ornosti; -pragmatizem: James kar veča uporabnost in je tudi praktično koristno za bolnika, MS in družbo.
TELEOLOGIJA: je veda, v kateri je namen in cilj delati dobro. Izbira ravnanj in dejanj v določeni situaciji, kaj narediti, da bo v dobro bolniku.
UTILITARIZEM: je etično stališče, ki skuša izpeljati človekovo delovanje in vse moralne norme iz koristi, ki jo ima za človekovo življenje. Mills utemeljitelj utilit. tehnike, vzročno posledičnih odnosov, cenil je indukcijo (sklepanje od posameznega k slpošnemu). Velika je razlika med zakoni v naravi in zakoni, ki jih sami spoznamo na osnovi izkušenj.
DEOTOLOGIJA: začetnik Bentham v 18. stol in pravi, kakšne so obveznosti in nravne dolžnosti. Prvi začetnik Hipokrat, Palimeri je prvi, ki je to prenesel v zdravstvo, nato Kant in njegov brezpogojni splošni imperativ. Je nauk o dolžnostih, ki se jih mora zdr. delavec držati pri opravljanju poklica do bolnika, sodelavcev, družbe in do profesije. Odgovornost je odnos do dolžnosti. Odgovornost je moralna, kazenska, profesionalna.
VIRTUE ETIKA (ang.) etika vrlin- etika osebnostn. lastnosti MS.
ONTOLOŠKA ETIKA: ON je bit. Longstrup pravi, da ont. Etika temelji na care konceptu in da je ne- etično obravnavati osebe na nestro- koven način. ljudje smo drug od drugega odvisni in soodvisni. Zato morajo medsebojni odnosi temeljiti na zaupanju. V odnosih je pomem- bno, da smo pošteni, odkritosrčni, potrpežljivi, da imamo sočutje, usmiljenje do B, ki trpi in ima bole- čine, ker je življenje dar človeka. V etiki ZN uporabljamo akcijsko in relacijsko etiko, ker se med seboj dopolnjujeta. Potrebujemo ju, ker smo odgovorni za svoja dejanja in za način, kako sodelujemo v medse- bojnih odnosih. Posledica soodvis- nosti je ustvarjanje zaupanja med MS in B, ki je temelj za kakovost življenja. Lahko pa je tudi nezaup.
14. -etika skrbi za človeka – humanistični pristop, opredelitev pomena na osnovi pojmov (prejšnje vprašanje)
19. ETIKA »CARE«, SKRB ZA ČLOVEKA, HUMANIST. PRISTOP, OPREELITEV IN RAZUMEVANJE ETIKE…
• compassion: sočutje , empatija z bolnikom (kakovost, sposobnost), biti z osebo (žalost, bolečina);
• – competence: pristojnost, znanje, presoja, spretnosti, energija,
• motivacija; –
• confidence: zaupanje je temelj odnosov MS-B, resnica, privolitev bolnikov, informiranje B; –
• conscience: zavest, moralno zavedanje, stalno odgovarjanje ljudem, stvarem, vrednote; –
• commitment: pripadnost, kakovost vzdrževanja osebe v sočutju je zavestna izbira in odgovor na potrebe bolnika. CARE izhaja iz ang. besede in pomeni skrbeti, negovati, imeti rad, biti z bolnikom. Nadpomenka. Znati- razumeti dogodke v življenju, ki imajo pomen, smisel v življenju osebe; -biti z- čustveno prisoten z osebo; delati za- človeka, kar bi sam naredil, če bi bil zmožen; – omogočiti- osebi preživeti in doživeti neprijetne dogodke v življenju; -ohranjanje-vere, upanja in sposobnosti v človeka; -prepričevanje- verjeti v smisel in pomen življenja v prihodnosti.
15. -pristojnost in odgovornost MS, študenta, v katerih dokumentih so opredeljene!
Bolniki so ran-ljiva skupina, njihove pravice so v bolnici hitro zmanjšane. Zaščiteni so z:
• -kodeksi etike MS in ZT;
• standardi;
• -zakonodaja
• deklaracija o človekovih pravicah OZN, 10.12.1948,
• lista pravic hospitaliziranega B v bolnici,
• Lista pravic umirajočega,
• helsinška deklaracija. (1964 govori o biomedicinskih razisk. na človeku, raz. Morajo imeti znanstveno korist za čl., prostovoljec mora svobodno pristati, pisna privolitev);
• tokijska d. (1975 nadzor, kontrola, prijava preiskav, o delu se vodi protokol); d. o slabem ravnanju s starostniki 1989; d. o pravicah bolnikov Amsterdam 1994;
• Havajska d. za zaščito psihiatričnih bolnikov 1977;
• d. o otrokovih pravicah 1990
16. -pravice bolnikov (pravilnik) zakonsko opredeljene in deklaracija
– Človeške pravice in vrednote v zdravstvenem varstvu (vsakdo ima pravico, da ga spoštujejo kot človeka, da je subjekt, pravica čl do samoodločbe, pravica do fizične, mentalne integritete in osebne varnosti, spoštovnaje njegove za sebnosti, pravica do spoštovanja lastnih moralnih, kulturnih, verskih in fil. Prepričanj, pravica do takšne zdr. zaščite, kot jo lahko nudijo ukrepi zdr varstva in možnosti doseganja najvišje stopnje zdravja)
– Pravica do informiranja (potrebna pisna privolitev za medic poseg, Bolnik lahko zavrne, prekine med. poseg, o posledicah ga je potrebno poučiti, potrebna pisna privolitev za shranjevanje in uporabo sestavin človeškega telesa, za sodelovanje B v kliničnem pouku, za raziskovanje)
– – Zaupnost in zasebnost (vsi podatki o stanju, terapiji, diagnozi,… so zaupni (tudi po smrti) in zaščiteni,
– pravica B do dostopa in do kopije svoje zdr dokumentacije, vmešavanje v zasebno življenje ni dovoljeno, med poseg se opravi v upoštevanju zasebnosti, prisotne so osebe, ki so nujno potrebne)
– –zdr. nega in zdravljenje (bolnik ima pravico do primerne zdr nege, prilagojene njegovim potrebam,
– preventivna Zdr nega, pravica do kvalitetne in kontinuirane zdr. nege,
– human odnos med B in zdr delavci,
– pravica do izbire in spremembe lečečega zdravnika,
– pravica o polni obrazložitvi odpusta iz bolnice,
– ob tem obvestiti ustrezne službe, če je potrebno,
– pravica do podpore s strani družine, prijateljev, ..,
– pravica do lajšanja trpljenja, do humane terminalne nege in do dostojne smrti).
17. -različne deklaracije, ki jih mora študent ZN poznati! (Helsinška, Tokijska, Luksemburška)
. DEKLARACIJE: d. o človekovih pravicah
• OZN 10.12. 1948 (enakost pri obravnavi ne glede na spol, raso, versko in politično prepričanje, avtonomija in dostojanstvo);
• helsinška d. (1964 govori o biomedicinskih razisk. na človeku, raz. Morajo imeti znanstveno korist za čl., prostovoljec mora svobodno pristati, pisna privolitev);
• tokijska d. (1975 nadzor, kontrola, prijava preiskav, o delu se vodi protokol);
• d. o slabem ravnanju s starostniki 1989;
• d. o pravicah bolnikov Amsterdam 1994;
• Havajska d. za zaščito psihiatričnih bolnikov 1977;
• d. o otrokovih pravicah 1990
[wp_ad_camp_1]
18. -kodeks etike MS, ZT in babic
. KODEKS ETIKE, TEMELJNA NAČELA, POMEN: je namenjen za zaščito MS in stroke, zato so njegove bistvene sestavine naslednje:
– vodnik, vodilo za izvajanje kakovostne ZN;
– – regulator ima norme, določa vloge in standarde korektnega vedenja in ravnanja MS;
– -disciplina: zagotavlja red in ugotavlja napake;
– -zaščita: na splošno za vse bolnike in profesionalne delavce;
– -informacija za tiste izven stroke za zaupanje in za prikazovanje uspešnosti dela;
– -oglaševanje, razglaševanje statusa MS, profesija z moralnim spoštovanje in avtonomijo; –
– pogajanja s sodelavci, zdravniki in drugimi izven stroke ter z vlado.
– Kodeks ima tri področja in devet načel.
19. -velike etične dilem, odnos do biomed. raziskav, evtanazije, abortusa(****)
(Mislim, da tu napišeš kaj si ti kej misliš o teh stvareh…ne vem)
EVTANAZIJA: gr. eue-blaga, tanatos- smrt. Je brezbolečinska usmrtitev nekoga v primeru neozdravljive bolezni, za prenehanje trpljenja in na njegovo zahtevo in interes. Aktivna- z aktivnim sodelovanjem v umiranju s strani zdravnika, ni dovoljena pasivna- pomoč umirajočemu z opuščanjem mer zdravljena, da B umre. Slov. zdravnikom deontološki kodeks in zakon evtanazijo prepovedujeta. Prepoved ubijanja je eden od temeljev naše civilizacije. Legalizacija usmrtitev bolnikov bi lahko usodno načela to vrednoto in s tem tudi odnos do posameznika, ogrožene bi bile osnovne človekove pravice do življenja in dostojanstva. Liberalizacija zakona bi neizogibno pripeljala do zlorab. Neizogibne so tudi napake- napačne diagnoze in prognoze. Spremenilo bi se temeljno poslanstvo zdravnika- ohranjanje življenja in njegov odnos do življenja. Dovolitev e. bi sčasoma spremenila tudi odnos družbe do vseg bolnih in invalidnih. Legalizacija samomora z zdravniško pomočjo in evtanazije bi ogrozilo mnoge bolne in drugače ranljive ljudi. Zdravniški ukrepi ob koncu življenja morajo biti sorazmerni s pričakovano koristjo za bolnika.
20. -paliativna ZN in odnos študentov do umirajoče osebe, družine v timu
PALIATIVNA ZDR. NEGA z nji je mogoče doseči najboljšo kakovost življenja za bolnike in njihove svojce ob soočenju z neozdravljivimi boleznimi. C. Saunders ustanoviteljica prvega sodobnega hospica (program oz. način celostne oskrbe umirajočega in njegove družine): pomemben si, ker si, pomemben si do zadnjega trenutka svojega življenja in naredili bomo vse, ne le da boš umrl mirne smrti, temveč tudi, da boš živel, dokler ne umreš.
Temeljna načela hospica: dodajati življenje dnevom, ne dneve življenju; spoštovanje življenja in sprejem smrti kot naravno dogajanje, partnerski odnos med B, svojci, negovalnim osebjem; B je učitelj, individualni pristop, smrti niti ne pospešuje, niti ne zavlačuje, dobra simptomatska terapija, s poudarkom na protibolečinski, timska celostna obravnava B in družine; pomoč družini v času žalovanja; program se izvaja na B domu, v domih za ostarele, v bolnicah. Mnogo MS dela po načelih hospica, ker vedo, da je čas življenja omejen, zato je potrebna kvaliteta življenja, ko je pomembno biti z B, ob njem in z njim. Naloge MS: lajšati, zmanjšati bolečino, poskrbeti za kakovost življenja do konca, spoštovati avtonomijo človeka do konca, njegove odločitve in njegovo dostojanstvo.
21. -novejši predpisi, licenca, nacionalne kvalifikacije
http://www.zbornica-zveza.si/Licenca.aspx
Za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti morajo biti izvajalci posameznih zdravstvenih poklicev oziroma s posameznih področij vpisani v register in imeti veljavno licenco.
KDO MORA BITI VPISAN V REGISTER IN IMETI VELJAVNO LICENCO?
Izvajalci v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco so:
1. tehnica zdravstvene nege /tehnik zdravstvene nege, zobozdravstveni asistent
2. zdravstveni tehnik,
3. medicinska sestra,
4. višja medicinska sestra/ višji medicinski tehnik/višji zdravstveni tehnik,
5. diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik,
6. diplomirana babica /diplomirani babičar,
7. profesorica zdravstvene vzgoje/profesor zdravstvene vzgoje. (pravilnik o registru izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege)
ZAKONSKE OSNOVE
Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost.
Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje (kvalifikacija), določene s tem zakonom in z drugimi predpisi.
Za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti morajo biti izvajalci posameznih zdravstvenih poklicev oziroma s posameznih področij vpisani v register in imeti veljavno licenco. Poklice in področja, za katere velja to določilo, v posebnem seznamu določi minister, pristojen za zdravje, pri čemer poleg načela smotrnosti upošteva zahtevano stopnjo izobrazbe in odgovornost za odločitve, ki vplivajo na zdravstveno obravnavo, ter razvoj medicinske doktrine in medicinske tehnologije pri varovanju zdravja, preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju bolnikov in poškodovancev.
Pooblastilo zbornici:
Na podlagi 87.e člena o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05- prečiščeno besedilo), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list,št.22/05- prečiščeno besedilo), na podlagi obrazložene pobude Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki jo zastopa predsednica dr. Bojana Filej z dne 16.8.2004, sklepa o pričetku postopka za podelitev javnega pooblastila za oddajo storitev iz javnega pooblastila zbornici oziroma strokovnemu združenju s področja zdravstvene nege z dne 11.11.2004 št.005-10/2004 – 2 v postopku podelitve javnega pooblastila in oddaje storitev iz javnih pooblastil je izdal minister za zdravje 10.1.2005 odločbo 005-10/2004-8, s katero se Zbornici – Zvezi s 1.7.2005 podeli javno pooblastilo za dobo 3 let z možnostjo podaljšanja.
Licenčno vrednotenje strokovnih izpopolnjevanj v zdravstveni in babiški negi
Licenca se podeli za določen čas – za dobo sedmih let, podaljšati pa jo je možno na podlagi dokazil o strokovni usposobljenosti za nadaljnje delo.
Strokovno izpopolnjevanje je vrednoteno z licenčnimi točkami, kot jih določa Pravilnik o licenčnem vrednotenju strokovnih izpopolnjevanj in izobraževanj v dejavnosti zdravstvene in babiške nege.
Udeležba na strokovnem izpopolnjevanju pri pooblaščenem organizatorju
Pooblaščeni organizator je tisti, ki je pri Zbornici – Zvezi vložil vlogo za priznanje licenčnih točk in vpis v register izobraževanj. Udeleženec takšnega izobraževanja dobi potrdilo o udeležbi na strokovnem srečanju, licenčne točke, dosežene z udeležbo na strokovnem srečanju vpiše v register strokovna služba Zbornice – Zveze.
Udeležba na strokovnem izpopolnjevanju pri nepooblaščenem organizatorju
Nepooblaščeni organizator je tisti, ki ni vložil vlogo za priznanje licenčnih točk in vpis v register izobraževanj. Udeleženec takšnega izobraževanja mora sam poskrbeti za priznanje licenčnih točk (nasloviti vlogo na komisijo ter po priznanju vložiti vlogo za vpis teh licenčnih točk v register.
Kakšne so obveznosti za izobraževanje?
Obvezne vsebine iz 10. člena P R A V I L N I K-a o licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege