PACIENTOVE PRAVICE
do drugega mnenja, do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda; do posvetovanja z ustreznimi specialisti, ki si jih sam izbere, oziroma da zahteva konziliarni pregled; izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno trajanje zdravljenja; dati soglasje za kakršen koli medicinski poseg in da je predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in učinkih; odkloniti predlagane medicinske posege; do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje; zahtevati, da zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez njegove izrecne privolitve nikomur ne posredujejo podatkov o njegovem zdravstvenem stanju; zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod; do ugovora na pristojni organ nadzora, če meni, da niso bila uporabljena dovolj učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila kršena etična načela; da se seznani s stroški zdravljenja in da zahteva obrazložitev računa za zdravstvene storitve; do povračila škode zaradi neustreznega zdravljenja.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE je samostojna pravna disciplina, ki pa se zaradi socialne naravnanosti k posamezniku šteje kot del socialnega zavarovanja.
Predmet zdravstvenega zavarovanja so:
– Zavarovanje pred riziki, kot so bolezen in poškodbe na delu in izven dela
– Zavarovanje za primer nosečnosti, materinstva in poroda
– Zavarovanje za primer smrti v obliki pogrebnine in posmrtnine
Rezultat zavarovanja so določene denarne dajatve, ki imajo socialni značaj.
Zdravstveno zavarovanje delimo na obvezno in prostovoljno zavarovanje
Prostovoljno zavarovanje omogoča večji obseg pravic, kot je določen z zakonom, ali višji standard storitev ali pa dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju.
Za plačevanje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev iz zdravstvenega zavarovanja lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje uvede prostovoljno zavarovanje.
Omenjeni zavod lahko uvede prostovoljno zavarovanje tudi za:
– Večji obseg pravic, ki je določen z zakonom
– Višji standard storitev
– Za dodatne pravice, ki niso zajete z obveznim zavarovanjem
Prostovoljno zavarovanje za te primere lahko poleg Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uvedejo tudi druge zavarovalnice. Delodajalci za svoje delavce in drugi zavezanci pa lahko sklenejo pogodbe za prostovoljno zavarovanje.
Načeli prostovoljnega zavarovanja sta, da je zavarovalnica dolžna:
– sprejeti v zavarovanje vse zavarovane osebe, ki to želijo
– vse zavarovane osebe obravnavati enako glede pravic in obveznosti
Zavod je določil splošne pogoje za prostovoljno zavarovanje, za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih storitev, za dodatno prostovoljno zavarovanje, za nadstandardne storitve in sploh dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Izvajalec so zavarovalnice.
Obvezno zdravstveno zavarovanje pomen in kaj obsega: zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela; zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni; Z obveznim zavarovanjem se zavarovanim osebam zagotavlja v obsegu, ki ga določa ta zakon: plačilo zdravstvenih storitev; nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela; pogrebnina in posmrtnina; povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev.Pravice iz obveznega zavarovanja: sistematični in drugi preventivni pregledi otrok, šolske mladine, študentov, ki se redno šolajo, žensk v zvezi z nosečnostjo in drugih odraslih oseb, zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni, skladno s programom, zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, ter otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom, preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni, za katere je z zakonom določeno izvajanje ukrepov za preprečevanje njihovega širjenja, obvezna cepljenja, imunoprofilaksa in kemoprofilaksa skladno s programom, zdravljenje in rehabilitacija malignih bolezni, mišičnih in bolezni, nujna medicinska pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi, patronažni obiski, zdravljenje in nega na domu ter v socialnovarstvenih zavodih, zdravila na recept v skladu z razvrstitvijo zdravil, zdravila na recept iz pozitivne in vmesne liste za otroke, učence, dijake, vajence in študente ter otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju;
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Sistem ZV (nacionalni, tržni, kombinacija). Pomen in namen ZV: sistem družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih; obsega tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialna varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti. Nosilci družbene skrbi za zdravje (RS, občine, mesta, podjetja, zavodi, posamezniki). Subsidiarne organizacije (RK, gorska reševalna služba). Dejavnosti ZV: ukrepi, storitve, programi in akcije.
VAROVANJE POKLICNE SKRIVNOSTI
Vsi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, pa tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela so zavezani do varovanja poklicne molčečnosti. Prepovedano je posredovanje teh podatkov drugim ljudem oziroma javnosti in njihova objava na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo. Zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca lahko te dolžnosti razreši le prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Samo zdravnik, ki bolnika zdravi lahko poda podatke o stanju zdr. stanja obolelega. Ravnanje z zdravstveno dokumentacijo v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali ob izboru drugega zdravnika: vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku je treba predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje
PACIENTOVE PRAVICE O VAROVANJU ZASEBNOSTI
ZpacP: Pravica do zaupnosti, zasebnosti in varovanja podatkov, pravica zahtevati, da se brez njegove izrecne privolitve nikomur ne posreduje podatkov o bolnikovem zdravstvenem stanju. Zdravstveni delavci in sodelavci so zavezani varovati bolnikove osebne podatke, kot tudi podatke o naravi njihove bolezni.
KAJ OBSEGA ČLEN O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI?
spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev; – preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami; – zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja; – preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo; – zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; – patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih; – nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici; – zdravstvene preglede športnikov; – zdravstvene preglede nabornikov; – ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; – diagnostične in terapevtske storitve.
ČLEN O POKLICNI ZASEBNOSTI
zagotovljeno v 38 členu usave RS, ki določa:
Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon.
Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.
PROCESNI PRAVICI PO ZpacP
-do obravnave kršitev pp
-do brezplačne pomoči pri uresničevanju pp
Procesno sposobnost ima
-pacient, ki je sposoben odločanja o sebi
-če ni: smiselna uporaba določb ZPacP o posebnem načinu
uveljavljanja pravic pacientov, ki so nesposobni odločanja o sebi (v
največji možni meri je treba zagotovi njihovo sodelovanje in
upošteva njihovo mnenje, če so ga sposobni izraziti in če razumejo
njegov pomen ter posledice. ). Kadar o uvedbi postopkov odločajo
otrokovi starši, sporazumna odločitev ni potrebna.
– Kdo še lahko zahteva uvedbo postopkov? Ožji družinski člani ali
bližnje osebe (ob soglasju pacienta!)
-Post mortem: pacientovi ožji družinski člani
PRIDOBITEV DRUGEGA MNENJA
40. člen ZPAcP:
(1) Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje.
(2) Pacient ima v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni pravico v razumnem času pridobiti drugo mnenje.
(3) Pravica iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavi največ enkrat za oceno istega zdravstvenega stanja. Pred uveljavitvijo te pravice morata pacient in zdravnik, ki ga zdravi, opraviti temeljit pogovor o razlogih, namenu in potrebnosti pridobitve drugega mnenja, na podlagi katerega pacient presodi, ali bo pravico do drugega mnenja uveljavil.
(4) Pacient uveljavi pravico iz drugega odstavka tega člena pri izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem se zdravi. Če izvajalec zdravstvenih storitev te pravice ne more zagotoviti, pacientu uveljavitev pravice zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, kateremu posreduje potrebno zdravstveno dokumentacijo.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI – pomen in kdo jo izvaja spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev; preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami; zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja; preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo; zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih; nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici; zdravstvene preglede športnikov; zdravstvene preglede nabornikov; ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; diagnostične in terapevtske storitve. Zdravstveni domovi; preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko in drugo diagnostiko. Na svojem območju zdravstveni dom zagotavlja tudi družinsko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, če opravljanje teh dejavnosti ni drugače urejeno. Zdravstveni dom zagotavlja tudi reševalno službo, če ta služba ni organizirana v bolnišnici. Zdravstvene postaje: nujno medicinsko pomoč, splošno medicino in zdravstveno varstvo otrok in mladine oziroma družinsko medicino ter osnovne diagnostične preiskave.. Zasebni zdravstveni delavci: javno zdravstveno službo opravljajo na podlagi koncesije.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA SEKUNDARNI RAVNI – pomen in kdo jo izvaja Specialistična ambulantna dejavnost: vsebinsko pomeni nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti in obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije; Izvajajo jo: bolnišnice, zdravilišča ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok. specialistična bolnišnična dejavnost Vsebina bolnišnične dejavnosti: poglobljena diagnostika, zdravljenje in medicinska rehabilitacija, zdravstvena nega, nastanitev in prehrana v splošnih in specialnih bolnišnicah. Delitev bolnišnic glede na namen: splošne (zdravljenje več vrst bolezni, ima specialistično ambulantno dejavnost in posteljne zmogljivosti najmanj za področje interne medicine, kirurgije, pediatrije in ginekologije ali porodniške dejavnosti.) in posebne (zdravljenje določene vrste bolezni oz. določene skupine prebivalcev). Bolnišnica mora imeti zagotovljeno: enote za specialistično ambulantno zdravljenje; enoto za nujno medicinsko pomoč; enoto za anesteziološko dejavnost z reanimacijo; enoto za laboratorijsko, rentgensko in drugo diagnostiko v skladu s svojo strokovno usmeritvijo; preskrbo z zdravili; reševalno službo; ambulantno medicinsko rehabilitacijo; preskrbo s krvjo in krvnimi pripravki; patoanatomsko dejavnost.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA TERCIARNI RAVNI Opravljajo jo klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki. Vsebinsko obsega: znanstvenoraziskovalno in vzgojno izobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole (npr. VŠZ); opravljanje najzahtevnejših zdravstvenih storitev na ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh; oblikovanje doktrine stopenjske diagnostike in zdravljenja na svojem področju ter posredovanja doktrinarnih spoznanj drugim bolnišnicam, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem.
NAČELO PROSTOVOLJNEGA ZDRAVLJENJA IN IZJEME: Brez predhodnega soglasja bolnika se nujni medicinski poseg lahko opravi le, če bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja o tem ne more odločati. Bolnika, ki zaradi duševne bolezni ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzroča veliko škodo sebi ali drugim, je mogoče napotiti in sprejeti na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico tudi brez njegove privolitve. O sprejemu bolnika iz prejšnjega odstavka v psihiatrično bolnišnico mora pooblaščena oseba bolnišnice najkasneje v 48 urah po sprejemu obvestiti pristojno sodišče. Zdravnik, ki bolnika pošilje v psihiatrično bolnišnico, sme zahtevati pomoč pristojnih organov za notranje zadeve, če ugotovi, da je zaradi bolnikovega ravnanja neposredno ogrožena varnost ljudi (49. člen).
[wp_ad_camp_1]
DOLŽNOSTI PACIENTA Pacient je ustrezno svojemu zdravstvenemu stanju dolžan: zdravstvenemu delavcu navesti resnične podatke o svojem zdravstvenem stanju; ravnati se po navodilih zdravstvenega delavca; aktivno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja. Če bolnik ne izpolnjuje pogojev in dolžnosti iz prejšnjega odstavka, mu zdravstveni delavec lahko odkloni pomoč, razen nujne medicinske pomoči.
NAČELO DELITVE OBLASTI Državljanke in državljani izvršujejo oblast neposredno in posredno z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Oblike posredne demokracije: volitve v DZ in DS, lokalne volitve; volivci članom parlamenta podelijo mandat oz. jih pooblastijo, da v njihovem imenu odločajo o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Poslanci so predstavniki vsega ljudstva; niso vezani na navodila .Oblike neposredne demokracije: ustavnorevizijski referendum, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, lokalni referendum, ljudska iniciativa, pravica do peticije.
VEJE DRŽAVNE OBLASTI IN NJIHOVA MEDSEBOJNA RAZMERJA Državna organizacija se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Zakonodajna oblast: Državni zbor in Državni svet (dvodomni sistem); nj. funkcija: sprejemati zakone; organa sta voljena s strani ljudstva. Izvršilna oblast: Vlada z upravo; nj. funkcija izvrševanje zakonov; delno predsednik republike. Sodna oblast: v rokah sodnikov oz. sodišč; nj. funkcija nepristransko razsojanje o sporih. Poseben položaj ima Ustavno sodišce RS, ki je varuh ustave oz. ustavnosti; ustavna pritožba.
Kakšne so pravice bolnikov v razmerju do zdravstvenih delavcev?
· izbire zdravnika in zdrav. zavoda,
· do specialist.in konziliarnega pregleda če je med.indikacija,
· zvedeti dg. svoje bolezni
· obsega, načina in kakovosti zdravljenja,
· soglasja za kakršnikoli med. poseg in biti obveščen o
vseh novih metodah dg. in zdravljenja in njih učinkih
in posledicah (zavestna privolitev),
· odkloniti predlagane med. posege
· odkloniti prisilno hospitalizacijo
(razen v primerih če duševno bolni ogroža druge,
najkasneje v 48h je potrebno obvestiti pristojno sodišče-
sodnik mora obiskati bolnika v 3 dneh ),
· vpogleda v zdrav. dokumentacijo ki se nanaša na nj. zdrav. stanje,
· premestitve v drug zavod če ni bilo učinkovito
· ugovora proti zdravljenju,
· zaupnosti o njegovem zdrav.stanju nad 15 let starosti
· seznanitve s stroški zdravljenja
povračilo škode zaradi nepravilnega zdravljenja