etika v zdravstvu – Portal za izobraževanje iz zdravstvene nege

Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih

ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Vprašanja etika

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

Normativna etika: formulira in pojasnjuje moralna načela.
Deskriptivna etika: vključuje proučevanje in opisovanje morale za ljudi, kulturo in družbo, določa temelno snov normativni etiki.
Teleologija: dejanja se presojajo glede na cilje oz. izide; npr. UTILITARIZEM
Utilitarizem: je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednostenja korist. Razvil ga je kot etično teorijo Jeremy Bentham.
Deontologija: teorija pravic in dolžnosti; KANT(predstavnik etike v novem veku).
Immanuel Kant: predstavnik etike v novem veku, eden izmed najvplivnejših modernih filozofov. Velja za začetnika t. i. nemške klasične filozofije (znane tudi pod imenom »nemški idealizem«).
Načelo vrednosti življenja: vsako življenje je vredno, zato moramo poskrbeti, da rešimo vsako življenje in ga neprestano rešujemo, vsakega na enak način.
Načelo dobrega in pravilnega: ravnati moramo kar se le da oziroma vedno dobro in pravilno, da je le najboljše za pacienta in nas same.
Načelo pravičnosti in poštenosti: z vsemi pacienti postopamo enako in jim nudimo enako pomoč in sredstva.
Načelo resnicoljubnosti in odkritosti: dolžnost govoriti resnico in biti odkriti s pacienti.
Načelo individualne svobode: vsak posameznik ima svojo svobodo, svobodo do lastnega razmišljanja, mnenja, obravnave…”svobodno odločanje posameznika”

Preberi več o Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

Etični vidiki sodelovanja v zdravstvu

Uspešnost sodelovanja med zaposlenimi vpliva na izzide zdravljenja (Baggs, 1994, Baggs, 1995, Larson, 1999, Kramer in Schmalenberg, 2003, Kaissi in sod. 2003, Zwarenstein in Bryant, 2004). Zaradi te, dokaj pozne, a izjemno pomembne ugotovitve, je dandanes posameznik v zdravstvenem timu postavljen pred moralno zahtevo, da kar najbolje sodeluje s prav vsemi svojimi sodelavci.

Premik (2006) postavlja sodelovanje v zdravstvenem timu v kontekst etike, ko pravi: »Prepričan sem, da se bo razvoj etike v prihodnje dopolnjeval z načeli o medsebojnih odnosih med zdravniki in drugimi poklici v zdravstvu, zlasti s pozitivnega vidika timskega dela kot delovne in etične vrednote (spoštovanje, priznanje, upoštevanje, naklonjenost, zaupanje, podpora, strpnost, usklajenost, sodelovanje, inovativnost ipd.). Vsekakor je temeljna premisa vseh teh odnosov v tem, da potrebujemo več etike kot etičnih kodeksov.« Preberi več o Etični vidiki sodelovanja v zdravstvu

Etika in filozofija zdravstvene nege z zakonodajo

Primerjava med pojmoma etika in morala.

Etika je človekova moralna zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo določene obveznosti in dolžnosti.

Preberi več o Etika in filozofija zdravstvene nege z zakonodajo

Etika in filozofija v zdravstveni negi 3.del

61. Katera tri področja zadeva filozofija zdravstvene nege?

Filozofija zdravstvene nege zadeva tri področja:

• PACIENTA;

• MEDICINSKO SESTRO;

• ZDRAVSTVENO NEGO.

Preberi več o Etika in filozofija v zdravstveni negi 3.del

Etika in filozofija v zdravstveni negi 1.del

1. Kaj je morala?

Je latinskega izvora in pomeni mos, moris, moralis (običaj, navada), v širšem pomenu kot odnos do lepega, pravilnega.

Beseda morala pomeni:

– vse, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega ali slabega; lahko se nanaša na nazor, nosilca ali na kakšno področje delovanja, življenja;

– priznavanje, izpopolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj;

– načelo, stališče;
Preberi več o Etika in filozofija v zdravstveni negi 1.del