Primerjava med pojmoma etika in morala.
Etika je človekova moralna zavest, zavest o moralnih vrednotah in vrlinah, o dobrem in pravilnem, zavest o tem, da imamo določene obveznosti in dolžnosti.
Morala je način vedenja posameznika ali institucije. Poudarja vidik dolžnosti, zapovedi, norm.
- Naštejte in opišite stopnje moralnega presojanja po Kohlbergu.
– Predkonvencionalna moralnost (do 10 let): strah pred kaznijo – vrednotenje dejanj po posledicah ali glede na kazen; korist – vrednotenje dejanj glede na nagrado, korist.
– Konvencionalna moralnost (večina vse življenje): odobravanje drugih – vrednotenje dejanj glede na to, ali izpadem dober v svoji ožji socialni skupini, iščem potrditev, izpolnjujem pričakovanja drugih; družbeni zakon in red – spoštovanje in ravnanje po zakonih, normah širše družbe, četudi jih ne razumem.
– Postkonvencionalna moralnost (manjšina): družbeni dogovor – sprememba zakonov v skladu z dogovori z drugimi ljudmi, naredimo izjemo; lastni etični principi – avtonomno odločanje o tem, kaj je moralno in kaj ne.
- Definicija vesti in v kateri deklaraciji je omenjena.
Vest je človekova sposobnost, z pomočjo katere zaznava ali spoznava dobro in zlo. Omogoča mu, da svoja dejanja ocenjuje, usmerja in presoja sam sebe. Omenjena je v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.«
- Definicije vseh etičnih načel.
Etična načela so vodilo pri sprejemanju moralno-etičnih odločitev. Ne predstavljajo nezmotljive resnico, vendar usmerjajo naše razmišljanje pri reševanju dilem, končna odločitev pa je odvisna od okoliščin.
– Spoštovanje avtonomije: Avtonomija posameznika pomeni, da se je le-ta sposoben samostojno, svobodno in razumsko odločati oz. izbirati, biti neodvisen, odgovoren, stremeti k uresničevanju interesov, uresničevati cilje, itd., v vsem tem pa ima človek tudi dostojanstvo, notranjo vrednost. Spoštovanje avtonomije pomeni spoštovati pravico odločanja o samemu sebi ter pravico o osveščenosti – v nasprotnem primeru pacient zaradi pomanjkanja informacij ne more podati soglasja.
– Načelo dobronamernosti pomeni delati dobro in v korist drugemu ter uravnotežiti možno dobrobit in škodo.
– Načelo neškodovanja vključuje preprečitev kakršnekoli, tako fizične kot psihične, socialne ali duhovne škode drugim posameznikom.
– Načelo pravičnosti pomeni, da ni diskriminacije pri razporejanju sredstev, pripomočkov in časa izvajalcev ZN ne glede na spol, raso, veroizpoved, družbeni status, starost in prognozo.
- Konflikt med načelom dobronamernosti in avtonomije (primer).
– pacient s kroničnim vnetjem pljuč nadaljuje s kajenjem
– pacient, ki si navkljub težavam s srcem želi oditi domov, saj slabo prenaša hospitalizacijo
– duševno bolni pacient z rakom, čigar bližnji zavrnejo zdravljenje
– prepričevanje pacienta, naj vzame zdravilo, ki ga odklanja
- Kdaj je paternalistično vedenje medicinske sestre opravičljivo?
Opravičljivo je, ko se pacient v danem trenutku ni sposoben razumsko odločiti, ko neka intervencija preprečuje možnost nastanka velike škode pacientu in ko obstaja možnost, da bo pacient določeno intervencijo čez čas odobraval.
- Konflikt med načelom neškodovanja in avtonomije (primer).
– odklonitev transfuzije zaradi verskih razlogov
– osamitev zaradi nalezljive bolezni, ‘nujna’ cepljenja
– prisilna hospitalizacija duševno bolnih
– prezgodnje zbujanje pacientov
- Temeljna načela bioetike (etika človeškega dostojanstva).
Človeško življenje je absolutna vrednota in je nedotakljivo.
Spoznavamo z namenom, da bi zdravili in ne manipulirali.
Ni vse, kar je tehnično mogoče, tudi moralno dopustno.
Načelo dvojnega učinka.
Načelo sorazmernega zdravljenja.
Načelo ‘Nikoli ne ogrožaj človekovega dostojanstva.’
- Opredelitev deontološke teorije.
Temeljno načelo deontološke teorije je, da je vsako delovanje, ki je usklajeno z dolžnostmi, ki jih predpiše nek zakon, moralno pravilno. Negativna plat pri tem je, da za posledice naših dejanj nihče ne odgovarja (‘Ne ubijaj!’ – kaj pa v primeru vojne?).
- Opredelitev utilitaristične teorije.
Utilitarizem se osredotoča na doseganje največje sreče največjega števila ljudi kot enega izmed glavnih moralnih principov (cilj upravičuje sredstva). Singer: »Zmožnost trpljenja daje bitjem pravico do enakega upoštevanja in je predpogoj, da imamo pravice in da smo oseba.« (žival nad človekom, kadar le-ta ni več ‘oseba’)
- Opredelitev etike vrlin in etike skrbi.
Vrline (pravičnost, zmernost, srčnost, …) te naredijo za človeka v pravem pomenu besede in potem takem ne moreš delati drugega kot dobro.
Etika skrbi vključuje elemente pozornost, odgovornost, kompetentnost in odzivnost do drugih, z upoštevanjem le-teh pa preseže okvir sebičnosti.
- Kdaj – znotraj bioetike – ne gre za evtanazijo? (2 odgovora!)
Za evtanazijo ne gre, kadar blažimo bolečine na smrt bolnega pacienta z zdravili, tudi če le-ta lahko pospešijo smrt, ali kadar opuščamo nesorazmerno terapijo, ki bolnemu ne koristi.
- Kaj pomeni dejanje z dvojnim učinkom?
Dejanje z dvojnim učinkom pomeni, kadar pacientu damo zdravila, ki sicer blažijo bolečino, vendar tudi pospešijo smrt.
- Utilitaristično videnje evtanazije.
Utilitarizem podpira prostovoljno aktivno evtanazijo, če sta rezultat manjša bolečina in trpljenje. Pasivna evtanazija pacientu sicer lajša trpljenje, a njegovo življenje določen čas vzdržuje.
- Deontološko videnje pasivne evtanazije.
Pasivna evtanazija v tem primeru ni nič spornega, ker nad pacienta ne bi dvignil roke, temveč bi zgolj dopustil, da umre.
- Kaj pomeni pozitivna diskriminacija posameznikov znotraj pravice do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi?
Pozitivna diskriminacija je mišljena za skupine, ki bi jim bila pri zdr. oskrbi zaradi zdravstvenih in socialnih razlogov namenjena dodatna skrb (otroci, duševno bolni, …).
- Kdaj lahko zdravnik pacientovo izbiro (zdravnika) zavrne?
Zdravnik pacientovo izbiro lahko zavrne, kadar je zdravljenje manj uspešno ali nemogoče, kadar primanjkuje medicinske opreme ali je le-ta v okvari, kadar obstajajo motnje v oskrbi z zdravili ali kadar ima zdravnik strokovne razloge (pomanjkanje znanja).
- Kdaj ima pacient pravico do kontrolnega pregleda?
Pacient ima pravico do kontrolnega pregleda, kadar na zdr. storitev čaka več kot tri mesece, kadar o tem presodi zdravnik ali kadar dolgotrajno čakanje na pregled škodi pacientovemu zdravju.
- V koliko čakalnih seznamov je lahko pacient za isto zdravstveno storitev vpisan?
Pacient je lahko vpisan samo v enem čakalnem seznamu.
- Kaj pomeni kakovostna zdravstvena oskrba?
Kakovostna zdravstvena oskrba pomeni, da je ZN uspešna, varna, učinkovita, pravočasna in enakopravna ter da ima pacient pravico do verske duhovne oskrbe.
- Kaj pomeni/vključuje zdravnikova pojasnilna dolžnost?
Zdravnikova pojasnilna dolžnost vsebuje obveščenost o zdr. stanju, verjeten razvoj, posledice bolezni ali poškodbe, verjetnost uspeha zdravljenja, druge možnosti zdravljenja in posledice možne opustitve zdravljenja.
- Kaj pomeni terapevtski privilegij?
Terapevtski privilegij pomeni, da se pacientu sme izjemoma zamolčati dejstva o zdr. stanju, če zdravnik oceni, da bo sporočilo pacientu povzročilo resno zdr. škodo.
- Ali lahko pacient zahteva, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem stanju ne sporočijo in v katerih okoliščinah je ta pravica omejena?
Pacient lahko zahteva, da se mu podatki ne sporočijo, česar zdravnik ni dolžan upoštevati, kadar bi lahko pacientu in drugim grozila resna zdr. škoda.
- Kaj pomeni, da se informacije o zdravstvenem stanju pacienta sporočijo na primeren način?
Informacije so sporočene v uradnem jeziku, pravočasno, sproti, obzirno, neposredno, v celoti, razumljivo oz. skladno s sposobnostmi razumevanja pacienta.
- Kaj pomeni/vključuje pacientova pravica o samostojnem odločanju o zdravljenju? Kaj če pacient ne more podati privolitve? Kdaj je privolitev veljavna?
Pravica do samostojnega odločanja pomeni, da pacient, ki je sposoben odločati o sebi, brez njegove poprejšnje in zavestne privolitve, ki jo poda na podlagi pojasnil, ni dovoljeno opraviti medicinskega posega ali zdr. oskrbe. Ta privolitev je potrebna tudi, kadar pacient sodeluje v učnem procesu, raziskavah. Privolitev se praviloma poda ustno, v določenih primerih pa mora biti pisna (tvegana operacija).
Če pacient ne more podati privolitve, se le-ta potrdi ob sodelovanju dveh polnoletnih prič in navedbi razloga.
Privolitev je veljavna, če je pacient sposoben odločati o sebi, če je privolitev zavestna in svobodna, če je dana pred posegom ali če je osebna oz. po osebi, ki je po zakonu upravičena do privolitve namesto pacienta.
- Kdaj se lahko izvede zdravstvena oskrba brez privolitve pacienta?
– oskrba proti volji pacienta ne glede na obstoj sposobnosti odločanja o sebi, npr. ob nalezljivih boleznih
– oskrba brez privolitve, kadar pacient ni zmožen odločati o sebi (NMP), lahko tudi nenujna zdr. oskrba – kadar zdravnik v razumnem času ni dobil privolitve pooblaščenih oseb oz. ni vedel , da te osebe niso privolile, ter kadar je pacientu poseg v največjo zdr. korist
- Kaj pomeni pravica do vnaprej izražene volje? (zdravstveni pooblaščenec, spodnja meja starosti pacienta, veljavnost njegove volje)
Pacient ima pravico do postavitve zdr. pooblaščenca, ki odloča namesto pacienta, če je le-ta npr. v komi. Ta oseba mora biti stara vsaj 18 let, pooblastilo se mora overoviti. Pacient lahko izključi osebe, ki so po zakonu upravičene do odločanja o njegovi oskrbi.
Poleg tega ima pacient pravico do vnaprejšnje volje do zavrnitve oskrbe, posega. Ta volja se absolutno upošteva, ko zdravljenje ne daje več upanja za ozdravitev.
- Kdo so skrbniki in zakoniti zastopniki? Do katerega leta otrok ni sposoben privoliti v poseg? Kdo odloča v imenu pacienta, ki zakonitega zastopnika nima (po kakšnem vrstnem redu)? Ali se lahko v obeh primerih (pacientih) zavrne nujno medicinsko pomoč?
Skrbniki in zakoniti zastopniki se vrstijo po naslednjem redu: zakonec, otroci, pacientovi starši, bratje in sestre, stari starši, vnuki.
Otrok ni sposoben privoliti do starosti 15ih let, zanj privolijo starši oz. skrbniki.
Kdor zakonitega zastopnika nima, zanj odgovarja konzilij.
NMP se v nikakršnem primeru ne more zavrniti.
- Kaj pomeni pravica do drugega mnenja in kolikokrat se lahko uveljavlja?
Pravica do drugega mnenja pomeni mnenje drugega zdravnika, specialista za oceno istega zdr. stanja, ki se lahko uveljavlja samo enkrat.
- Kaj pomeni pravica do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kaj poklicna skrivnost, kdaj je lahko razrešena?
Pravica do zasebnosti pomeni, da informacije o zdr. stanju pacienta lahko razkriva zdr. osebje le tistim, za katere je zakon ali pacient sam tako določil.
Poklicna skrivnost je dolžnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega poklica ali dela izvedo o pacientu, zlasti informacije o njegovem zdr. stanju. Poklicne skrivnosti osebje lahko razreši pacient sam, sodišče za mladoletne paciente pred 15. letom in skrbniki ter inšpekcijski nadzor.
- Kdo je lahko zastopnik pacientovih pravic?
Zastopnik PP ni javni uslužbenec, pač pa svoje naloge opravlja nepoklicno s petletnim mandatom. Imenuje ga predstavniški organ pokrajine. Zastopnik PP pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdr. varstva, zavarovanja in izvajanja zdr. dejavnosti. Delo je brezplačno in zaupno.
- Naštejte nekaj pacientovih dolžnosti.
Sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja.
Upoštevati strokovna navodila v času zdravljenja.
Posredovati vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdr. stanjem.
Takoj obvestiti zdr. osebje o vseh spremembah zdr. stanja.
Imeti spoštljiv odnos do drugih pacientov.
Imeti spoštljiv odnos do zdr. delavcev in upoštevati pravice, ki jih ima zdr. osebje.
- Kaj pomeni spoštovanje pravice do zasebnosti? (Kodeks etike MS in zdravstvenih tehnikov Slovenije)
Spoštovanje pravice do zasebnosti pomeni , da spoštujemo njegovo intimnost, upanje, strah, trpljenje in bolečino ter ga jemljemo kot enkratno in neponovljivo osebnost.
- Znotraj katerega načela se nahaja informirano soglasje pacienta in v kakšni povezavi sta (načelo in soglasje)?
Informirano soglasje se nahaja v Načelu 2, t.j. načelo o avtonomiji pacienta. Medicinska sestra mora spoštovati pacientovo pravico do izbire in odločanja ter mu preko procesa ZN pomaga pridobiti avtonomijo.
- Kako sta v Kodeksu medicinske deontologije Slovenije opredeljena splav in evtanazija?
Kodeks medicinske deontologije naroča spoštovanje življenja od samega spočetja dalje v največji možni meri. Zdravnik si zavestno prizadeva, da bi bila resnična humana pravica do materinstva nad pravico do splava, evtanazijo pa odklanja in obsoja ter jo ima za lažni humanizem.
- Kdaj je uporaba ali odvzem tkiva embria ali fetusa dopustna?
Uporaba in odvzem tkiva je dopustna le v terapevtske, diagnostične ali znanstveno raziskovalne namene pod posebnimi pogoji.
- Ali Oviedska konvencija dovoljuje gensko terapijo in kloniranje živih bitij?
Genska terapija na celicah klične linije in kloniranje človeških bitij sta prepovedana.
- Kaj pomeni ugovor vesti in na katerih področjih ga je možno uveljavljati?
Ugovor vesti je spoštovanje osebnega stališča in zaščita človekove moralne plati, ki ga je možno uveljavljati v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo svoboščine drugih oseb.
- Kaj pomeni dostojanstvo in v kateri deklaraciji je omenjeno?
Dostojanstvo pomeni čast, ponos in notranjo vrednost. Omenjeno je v Deklaraciji o človekovih pravicah (1. člen).
- Opišite in naštejte tudi oblike dostojanstva?
Telesna raven: pravica o odločanju o svojem telesu in nedotakljivosti.
Osebnostna raven: izražamo z nazivanjem, poslušanjem, bontonom, razumevanjem, …
Duhovna raven: pravica do lastnih misli, idej, verovanj, …
Povezano z delom: pohvala, nagrada, zadovoljstvo ob delu, …
Ob smrti: Lajšanje bolečin, primeren odnos, …
ŠTUDIJSKA LITERATURA
KNJIGE:
- Edwards S. Nursing ethics: a principle-based approach. New York : Macmillan, 2009
- Kaj vam prinaša Zakon o pacientovih pravicah? Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje; 2008.
- Kersnič P (ed), Filej B (ed). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni kodeks babic. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; 2008.
- Klemenc D (ed), Kvas A (ed), Pahor M (ed), Šmitek J (ed). Zdravstvena nega v luči etike. Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana; 2003.
- Prebil A, Mohar P, Fink A. Etika in zakonodaja v zdravstvu. Ljubljana: Grafenauer; 2010.
- Prebil A. Utilitarizem v zdravstveni negi. In: Skela Savič B, Kaučič BM, Zurc J, Hvalič Touzery S, eds. Trajnostni razvoj zdravstvene nege v sodobni družbi – na raziskovanju temelječi razvoj zdravstvene nege; zbornik predavanj z recenzijo. 3. Mednarodna znanstvena konferenca s področja raziskovanja v zdravstveni negi in zdravstvu; 2010 Sept 16-17; Ljubljana, Slovenija. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego jesenice: 2010: 425 – 35.
- Stewart N. Ethics. An Introduction to Moral Philosophy. Cambridge: Malden: Polity Press; 2009.
- Stres A. Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Družina; 1999.
- Trampuž R. Medicinska sestra in etične dileme. (DMSBZT) Ajdovščina: Sedmak, 2008.
- Tschudin V. Etika v zdravstveni negi: razmerja skrbi. (DMSBZT) Ljubljana: Educy, 2004.
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) / uvodna pojasnila Urban Brulc, Nataša Pirc Musar ; urednica Nataša Pirc Musar; Ljubljana : GV založba, 2008 (Ljubljana : Itagraf)
ČLANKI, DRUGI VIRI:
- Šmitek J. Filozofija, morala in etika v zdravstveni negi. Obz Zdr N 1998; 32(3-4): 127-38.
- Šmitek J. Uporabnost teorij etike v zdravstveni negi. Obz Zdr N 2004; 38(3): 205-10.
- Šmitek J. Pomen človekovega dostojanstva v zdravstveni negi. Obz Zdr N 2006; 40(1): 23-36.
- Zapiski s predavanj.
SPLETNI VIRI:
- BIOETIKA: http://www.solazazivljenje.si/clanki/bioetika_-_etika_zivljenja.html;
- OVIEDSKA KONVENCIJA: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/SEZMS/konvencija_105x148_ebook_za_na_splet.pdf (V Google lahko vtipkate tudi »Helsinška deklaracija«)
- KODEKS MEDICINSKE DEONTOLOGIJE: http://www.kme-nmec.si/Docu/medicinski_kodeks.pdf ali http://www.zdravniskazbornica.si/zzs.asp?FolderId=386
- ZAGOVORNIŠTVO PACIENTA: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/
- ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200815&stevilka=455