61. Katera tri področja zadeva filozofija zdravstvene nege?
Filozofija zdravstvene nege zadeva tri področja:
• PACIENTA;
• MEDICINSKO SESTRO;
• ZDRAVSTVENO NEGO.
62. Kaj lahko izrazimo v filozofiji zdravstvene nege kot dokumentu, ki ima pomembno
vlogo v organizaciji?
V filozofiji zdravstvene nege lahko izrazimo:
• Odnos do pacientov in njihovih pravic,
• Odnos do pacientovih svojcev, do družbe,
• Odnos do sodelavcev,
• Stališča do zdravstvene nege,
• Stališča do izobraževanja, izpopolnjevanja, napredovanja,
• Prepričanja o splošnih in strokovnih vrednotah,
• Stališča o menedžmentu, sodelovanju z drugimi enotami, vodstvom,
• Stališča o raziskovanju v zdravstveni negi.
63. Ali najdemo zagovorništvo v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije (v nadaljevanju vprašanja: kodeks etike)? V katerem načelu?
ICN (Mednarodni svet medicinskih sester) je vključil v 70-it letih zagovorništvo medicinske sestre v svoj kodeks etike.
Zagovorniško najdemo tudi v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v načelu II, standard – “Medicinska sestra je zagovornica pacienta in njegovih pravic.”
64. Kateri so razlogi razvoja zagovorništva pacientov?
Razlogov za razvoj zagovorništva pacientov je več:
• Eden od razlogov je poznana ranljivost pacienta nasproti močnemu inštitucijskemu kolesju zdravstvenega sistema;
• Zdravstveni delavci pri obravnavi pacienta uporabljajo obliko dobrohotnega paternalizma, ki kljub temu še vedno omejuje pacientovo pravico do samoodločanja;
• Hospitalizacija “odstrani” posameznika iz družine in naravnega podpornega okolja, ki mu ga družina daje. Pacient se sreča s tujim okoljem in s skrbmi povezanimi z boleznijo.
65. Naštejte modele zagovorništva.
PROSTOVOLJNI MODEL ZAGOVORNIŠTVA – so razvili zato, da bi omogočili podporo najbolj ranljivim ljudem v družbi in so bili odziv na neprimerno zagotavljanje storitev za posebne zdravstvene potrebe.
PROFESIONALNI MODEL ZAGOVORNIŠTVA pacientov v obliki “predstavnika” pacientov je postal razširjen v bolnišnicah ZDA v začetku 70-ih let.
FILOZOFSKI MODEL ZAGOVORNIŠTVA (model zagovorništva Curtinove) izhaja iz filozofskega pristopa k zdravstveni oskrbi in vidi cilj delovanja zdravstvene nege v doseganju blaginje ljudi.
FILOZOFSKI MODEL ZAGOVORNIŠTVA (model zagovorništva Gadowe) – njena definicija zagovorništva temelji na prepričanju, da MS zagovornica pomaga posamezniku razjasniti, kaj želi narediti.
FUNKCIONALNI MODEL ZAGOVORNIŠTVA je bolj pragmatičen in opredeljuje zagovorništvo kot informiranje pacienta in podpiranje pacienta v njegovih odločitvah.
Fowler deli zagovorništvo na naslednje modele:
• VARUH PACIENTOVIH PRAVIC IN VARUH PACIENTOVIH VREDNOT – modela
se tičeta pacientovih zakonskih pravic do zdravstvene oskrbe in zdravljenja.
• ZAGOVORNIK SOCIALNIH PRAVIC NA PODROCJU ZDRAVSTVENEGA
VARSTVA – model sloni na enakopravnem zagotavljanju zdravstvenega varstva.
• VARUH PACIENTOVIH INTERESOV –četrti model temelji na avtonomiji medicinske sestre, da lahko omogoča pacientom dosegati lastne interese.
– Nobeden od modelov ni bil testiran v praksi.
66. Kaj so deklaracije?
Deklaracije so izjave, ki se nanašajo na načela, soglasja, vrednote in poklicno solidarnost. Deklaracije so večinoma sprejemali v svečanem vzdušju, pogosto takrat, ko je bilo to nujno.
V glavnem deklaracije vsebujejo bolj stališča o pravicah, kot o vedenju.
67. Kaj obravnava in poudarja Helsinška deklaracija?
V deklaraciji je poudarjeno, da nadzor nad biomedicinskim raziskovanjem izvaja za to usposobljeni zdravnik. Raziskovalci morajo delati v skladu s sprejetimi načeli te deklaracije.
Deklaracija poudarja, da se mora pacient prostovoljno odločiti, če bo sodeloval v raziskavah.
Deklaracija obravnava poskuse na človeku, tj. biomedicinsko raziskovanje na človeku.
68. V katerem pravnem aktu v R Sloveniji je opredeljeno – prepoved mučenja?
Ustava RS 18. člen pravi: • (prepoved mučenja)
• Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju. Na človeku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.
69. Kaj govori konvencija o otrokovih pravicah?
Konvencija se nanaša na varstvo otrok z vseh koncev sveta, govori o uživanju pravnega varstva, o pravici do izobraževanja, o celoviti zdravstveni zaščiti otrok, …
V konvenciji je poudarjeno, da so starši prvi odgovorni za telesni, duševni, moralni in socialni razvoj svojih otrok, del odgovornosti pa mora prevzeti tudi družba, saj družina ne zagotavlja vedno vse potrebne zaščite.
– Konvencija želi zaščititi otroka pred zlorabo odraslega in mu omogočiti, da živi.
– Opozarja nas tudi na pravice otrok v bolnišnici: ločitev otroka od domačega okolja, od staršev, …
70. Kaj poudarja konvencija o terminalni bolezni?
Poudarja dolžnost zdravnika: zdravljenje, lajšanje bolezni in delovanje v korist svojega pacienta, kar velja tudi pri neozdravljivih pacientih.
– Prekinitev zdravljenja pomeni po tej deklaraciji, da je zdravnik dolžan lajšati in spremljati pacientovo stanje tudi takrat, ko mu ni mogoče več vrniti zdravja.
– Sodobna medicinska znanost uporablja za zdravljenje tudi transplantacijo, presaditev organov.
– Deklaracija poudarja, da mora odvzem organa pacientu, pri katerem se ne da več zaustaviti procesa umiranja, potekati točno po predpisanem postopku.
– Zdravnik, ki zdravi pacienta v terminalni bolezni, ne sme presajati organa oz. ne sme zdraviti pacienta, ki potrebuje organ.
71. Naštejte deklaracije.
HELSINŠKA DEKLARACIJA O BIOMEDICINSKIH RAZISKAVAH
DEKLARACIJA O PRAVICAH BOLNIKOV
DEKLARACIJA O KONčNI (TERMINALNI) BOLEZNI
DEKLARACIJA O SLABEM RAVNANJU S STAROSTNIKI
SPLOŠNA DEKLARACIJA čLOVEKOVIH PRAVIC
DEKLARACIJA O SLABEM RAVNANJU IN ZANEMARJANJU OTROK
DEKLARACIJA O TRGOVINI Z ORGANI
DEKLARACIJA O TRANSPLANTACIJI čLOVEŠKIH ORGANOV
DEKLARACIJA O TELESNIH PREISKAVAH ZAPORNIKOV
72. Kaj so ženevske konvencije?
Ženevske konvencije so mednarodni dogovori o varstvu vojnih žrtev.
• Temeljno načelo ženevskih konvencij je, da moramo ranjencem in pacientom dajati zaščito in pomoč.
– ŽENEVSKA KONVENCIJA I – za izboljšanje položaja ranjencev in pacientov v vojni.
– ŽENEVSKA KONVENCIJA II – za izboljšanje položaja ranjencev, pacientov in brodolomcev oboroženih sil na morju.
– ŽENEVSKA KONVENCIJA III – o ravnanju z vojnimi ujetniki.
– ŽENEVSKA KONVENCIJA IV – za zaščito civilnih oseb med vojno
73. O čem govori Nurnberški kodeks? Kaj se zahteva na podlagi tega?
Vsebuje določila o poskusih na ljudeh; nastal na podlagi nurnberškega procesa leta 1947.
– Leta 1948 je dr. Aleksander, ki je tudi avtor kodeksa, objavil psihiatrično poročilo z Nurnberškega procesa z naslovom “Sociološka struktura SS”.
– Kodeks določa moralna, etična in pravna načela v zvezi s poskusi na ljudeh.
– Kodeks je bil temeljen za kasnejše Helsinške deklaracije SZZ, ki deontološko urejajo in usmerjajo biomedicinske raziskave na ljudeh.
– Zahteva se: prostovoljni pristanek preiskovalca, raziskava se mora opirati na predhodne poskuse na živalih, mora biti upravičena, mora dati pričakovane rezultate, oseba v raziskavi ne sme po nepotrebnem trpeti.
– Raziskave ni dovoljeno nadaljevati, če obstaja možnost smrtnega izida ali invalidnosti.
Za izvedbo medicinskih raziskav zahteva kodeks izključno znanstveno kvalificirane osebe.
– Kodeks uzakonjuje pravico, da oseba v raziskavi svobodno odloča o prekinitvi raziskave in obvezuje raziskovalca, da jo prekine,če bi ogrozila osebo v raziskavi, to je, če bi ji grozila telesna in duševna okvara, invalidnost ali smrt.
74. Ali se lahko raziskava nadaljuje, če obstaja možnost smrtnega izida ali invalidnost? Kdo to opredeljuje?
Kodeks uzakonjuje pravico, da oseba v raziskavi svobodno odloča o prekinitvi raziskave in obvezuje raziskovalca, da jo prekine,če bi ogrozila osebo v raziskavi, to je, če bi ji grozila telesna in duševna okvara, invalidnost ali smrt.
75. Kaj je namen ljubljanske listine?
Namen te listine je jasno izraziti vrsto načel, ki so sestavni del sistemov zdravstvenega varstva in bi lahko izboljšali zdravstveno varstvo v vseh članicah
SZO in na območju Evrope.
• Zdravstveno varstvo bi moralo najprej in predvsem voditi k boljšemu zdravju in boljši kakovosti njihovega življenja.
• Izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva je pokazatelj razvoja v družbi.
76. Odklonilen odnos do česa izraža Hipokratova zaprisega?
Izraža odklonilen odnos do evtanazije in splava.
77. Ali je v R Sloveniji smrtna kazen?
V Sloveniji ni smrtne kazni.
78. S katero pravico je to povezano (vprašanje 77)?
17. člen– (nedotakljivost človekovega življenja)
–Človekovo življenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.
79. Naštejte nekaj človekovih pravic in svoboščin iz Ustave RS.
– (prepoved mučenja)
– (varstvo osebne svobode)
– (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic)
– (varstvo osebnih podatkov)
– (svoboda vesti)
– (pravica do socialne varnosti)
– (svobodno odločanje o rojstvih otrok)
– (pravice otrok)
80. Ali se moramo opredeliti do svojega verskega ali drugega prepričanja? S katero
pravico je to povezano?
4l. člen
– (svoboda vesti)
– Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
– Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
81. Kdaj je dopustna pravica do ugovora vesti?
Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.
82. Katero merilo prednosti navaja 45. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti?
Edino merilo prednosti je nujnost zdravstvenega posega.
83. Naštejte nekaj pravic, ki so opredeljene v 47. členu Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Vsakdo ima pod enakimi pogoji in v skladu z zakonom pravico:
– do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda;
– do posvetovanja z ustreznimi specialisti, ki si jih sam izbere, oziroma da zahteva
konziliarni pregled;
– izvedeti za diagnozo svoje bolezni in za obseg, način, kakovost ter predvideno
trajanje zdravljenja;
– dati soglasje za kakršen koli medicinski poseg in da je predhodno obveščen o
vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in
učinkih;
– odkloniti predlagane medicinske posege;
– do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na njegovo
zdravstveno stanje, razen če zdravnik oceni, da bi to škodljivo vplivalo na
bolnikovo zdravstveno stanje;
– zahtevati, da zdravstveni delavci in njihovi sodelavci brez njegove izrecne
privolitve nikomur ne posredujejo podatkov o njegovem zdravstvenem stanju;
– zahtevati premestitev v drug zdravstveni zavod;
– do ugovora na pristojni organ nadzora, če meni, da niso bila uporabljena dovolj
učinkovita sredstva za njegovo zdravljenje ali da so bila kršena etična načela;
– da se seznani s stroški zdravljenja in da zahteva obrazložitev računa za
zdravstvene storitve;
– do povračila škode zaradi neustreznega zdravljenja.
Za otroke do 15. leta starosti in za osebe pod skrbništvom uveljavljajo pravice iz prejšnjega odstavka njihovi starši oziroma skrbniki.
84. Ali se lahko opravijo nujni medicinski posegi brez predhodnega soglasja pacienta? Kdaj? Kje je to zakonsko opredeljeno?
48. člen
– Brez predhodnega soglasja bolnika se nujni medicinski poseg lahko opravi le, če bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja o tem ne more odločati.
85. Kaj je to poklicna skrivnost?
51. člen
– Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci so dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Podatke iz prejšnjega odstavka so dolžne varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkriti posameznika, na katerega se nanašajo.
Podatke o zdravstvenem stanju bolnika lahko daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbniku le zdravnik, ki bolnika zdravi.
V primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, je potrebno vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje.
86. Kdo nas lahko razreši poklicne skrivnosti?
Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki.
87. Kaj opredeljuje 55. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti?
55.člen
– Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo. Za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost.
88. Ali lahko zdravstveni delavec odkloni poseg? Kdaj? Kako mora ravnati v tem
primeru? Ali lahko odkloni NMP?
Zdravstveni delavec lahko odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike.
Zdravstveni delavec mora o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod. Zdravstveni zavod mora to upoštevati, vendar bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva.
Zdravstveni delavec ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči.
(56. člen)
89. Katere oblike alternativnega zdravljenja so dopustne po Zakonu o zdravstveni
dejavnosti?
Po tem zakonu so dovoljene samo tiste dopolnilne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki ne škodujejo zdravju ljudi.
90. Kaj so pravice?
Z besedo pravica lahko označimo (SSKJ):
– Kar je v skladu s posameznikovimi ali družbenimi predstavami, pravili o vrednotah; – Kar komu dovoljuje, daje možnosti biti, imeti, narediti kaj.
S konceptom pravic opredeljujemo nekaj, kar bi moralno, etično, pravno ali brezpogojno moralo pripadati posamezniku.
Pravice izhajajo iz spoštovanja posameznika v družbenem okolju (npr. pravica do druženja z ljudmi po lastni presoji, pravica do vzgoje otroka, …)
91. Naštejte skupine pravic.
Za lažje razumevanje lahko pravice razdelimo v pet skupin (Tschudin, 2004):
– Pravice in odgovornosti posameznika (biti odgovoren, imeti odgovornost);
– Pravice in odgovornosti medicinskih sester;
– Pravice in odgovornosti pacientov;
– Pravice in odgovornosti organizacije, zavodov;
– Pravice in odgovornosti družbe.
92. Kaj so to splošne človekove pravice?
SPLOŠNE čLOVEKOVE PRAVICE pripadajo vsakemu posamezniku ne glede na raso, jezik, versko ali politično prepričanje. Vsak človek ima pravico, da je obravnavan in spoštovan kot človek.
93. Katere pravice ureja Zakon o pacientovih pravicah in česa se dotikajo?
Pravice, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah so t.i. univerzalne pravice, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev in se dotikajo:
– Spoštovanje samostojnosti pacienta pri odločanju o lastnih zdravstveni oskrbi;
– Zasebnosti;
– Varstva osebnih podatkov;
– Enakopravnosti in varnosti;
– Varstva največje zdravstvene koristi pacienta in
– Zagotavljanje obveščenosti.