94. Naštejte pacientove pravice.
1. PRAVICA DO DOSTOPA DO ZDRAVSTVENE OSKRBE IN ZAGOTAVLJANJE PREVENTIVNIH STORITEV
2. PRAVICA DO ENAKOPRAVNEGA DOSTOPA IN OBRAVNAVE PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI
3. PRAVICA DO PROSTE IZBIRE ZDRAVNIKA IN IZVAJALCA ZDRAVSTVENIH STORITEV
4. PRAVICA DO PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE
5. PRAVICA DO SPOŠTOVANJA PACIENTOVEGA čASA
6. PRAVICA DO OBVEŠčENOSTI IN SODELOVANJA
7. PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA ODLOčANJA O ZDRAVLJENJU
8. PRAVICA DO UPOŠTEVANJA VNAPREJ IZRAŽENE VOLJE
9. PRAVICA DO PREPREčEVANJA IN LAJŠANJE TRPLJENJA
10. PRAVICA DO DRUGEGA MNENJA
11. PRAVICA DO SEZNANITVE Z ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO
12. PRAVICA DO VARSTVA ZSEBNOSTI IN VARSTVA OSEBNIH PODATKOV
13. PRAVICA DO OBRAVNAVE KRŠITEV PACIENTOVIH PRAVIC
14. PRAVICA DO BREZPLAčNE POMOčI PRI URESNIčEVANJU PACIENTOVIH PRAVIC
95. Kakšna pravica je pravica do NMP?
Pacient ima pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe in ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev v okviru sodobne medicinske doktrine, strokovnih standardov in normativov ter razvitosti zdravstvenega sistema v Sloveniji.
Pravica do NMP ima naravo absolutne pravice, saj je ni mogoče pogojevati, še zlasti ne s plačilom ali napotnico(Zakon o pacientovih pravicah).
Pacient lahko zavrne NMP. (7. PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU)
96. Ali imajo otroci pravico v času hospitalizacije do spremstva enega od staršev ali
druge osebe, ki skrbi za otroka? Kdaj to ni možno?
Zakon nudi otrokom še posebno varstvo pri zdravstveni oskrbi, saj jim zagotavlja pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen kadar to ne bi bilo v otrokovo korist ( v primeru nasilnega dejanja staršev). Kadar ta pravica ni zagotovljena iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, jo mora izvajalec zdravstvenih storitev zagotoviti proti plačilu, pri tem pa lahko zaračuna le materialne stroške.
(2. PRAVICA DO ENAKOPRAVNEGA DOSTOPA INO BRAVNAVE PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI)
97. Če živimo npr. v Celju, ali si lahko izberemo bolnišnico v NM za operativni poseg?
Da. Zakon daje pacientu možnost, da prosto izbere ne le zdravnika, pač pa tudi izvajalca zdravstvenih storitev (zdravstveni zavod), in sicer ne glede na kraj svojega prebivališča.
(3. PRAVICA DO PROSTE IZBIRE ZDRAVNIKA IN IZVAJALCA ZDRAVSTVENIH STORITEV)
98. Kaj je to varna oskrba? Ali imamo pravico do nje?
4. PRAVICA DO PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE
• Zakon za vse primere zdravstvene oskrbe predpisuje standard primernosti, kakovosti in varnosti.
– Primerna je tista zdravstvena oskrba, ki upošteva tako
pacientove konkretne zdravstvene potrebe kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema v RS.
– Kakovostna zdravstvena oskrba zagotavlja takšne izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi in najboljšimi praksami ter upošteva temeljna načela kakovosti.
– Varna zdravstvena oskrba pa je taka zdravstvena oskrba, ki preprečuje škodo za pacienta, zlasti škodo za zdravje.
99. Na kakšne načine se lahko pacient naroči na pregled?
Tega odgovora ne najdem. Lahko pa je to npr: telefonsko, osebno, elektronsko.
100. Kdo bo zbiral podatke o čakalnih dobah?
Določene podatke z vseh čakalnih seznamov izvajalcev zdravstvenih storitev v Sloveniji bo zbiral IVZ RS v obliki enotnega nacionalnega čakalnega seznama. Tako bodo pacientom enostavno in na enem mestu dostopni tudi podatki o najdaljših in najkrajših čakalnih dobah za vse zdravstvene storitve pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev v Sloveniji.
101. Kdaj lahko izvajalec zdravstvenih storitev črta pacienta iz čakalnega seznama?
Pacienta lahko izvajalec zdravstvenih storitev črta iz čakalnega seznama, če pacient na izvedbo zdravstvene storitve ni prišel in svojega izostanka ni opravičil v 14 dneh od dneva zamude.
(5. PRAVICA DO SPOŠTOVANJA PACIENTOVEGA čASA)
102. Naštejte pravice pacienta do obveščenosti po zakonu.
Zakon določa, da ima pacient pravico do obveščenosti:
– o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe;
– o vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja;
– o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja;
– o morebitnih drugih možnostih zdravljenja;
– o načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi;
– o načinih zdravljenja, ki niso pravica iz zdravstvenega zavarovanja, in
– o rezultatih zdravljenja ter o morebitnih zapletih.
103. Kako mora zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, pacientu podati pojasnila
o njegovem zdravstvenem stanju?
Zakon določa, da mora zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, pacientu podati pojasnila:
– v neposrednem stiku;
– obzirno;
– na pacientu razumljiv način;
– v celoti in
– pravočasno.
• Za večje medicinske posege (npr. OP) mora pacient prejeti tudi pisna pojasnila.
• Pacientu se sme le izjemoma zamolčati dejstva o njegovem zdravju, in sicer le zdravnik oceni, da bi mu to povzročilo resno škodo za zdravje, pri čemer je to potrebno tudi pisno dokumentirati.
• Kadar pacient izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen, zdravnik nobenih informacij ne sme zamolčati.
104. Ali mora pacient privoliti v poseg/postopek? Na kakšne načine?
Zakon poudarja, da ima pacient pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo, kar pomeni, da lahko samostojno odloča o svojem zdravljenju in da mu brez njegove predhodne svobodne in zavestne privolitve ni dovoljeno opraviti kakršnekoli zdravstvene oskrbe (npr. prevoz z reševalnim vozilom, pregled, popravilo zob, fizioterapija, … ).
Privolitev je praviloma ustna. Za OP in druge medicinske posege, povezane z večjim tveganjem ali višjo obremenitvijo, mora biti privolitev dana v pisni obliki, in sicer na posebnem obrazcu. Na ta način se učinkovito preprečijo morebitni spori.
Zakon določa, da lahko pacient že podano privolitev kadar koli preklice.
(7. PRAVICA DO SAMOSTOJNEGA ODLOCANJA O ZDRAVLJENJU)
105. Ali lahko pacient prekliče podano pisno privolitev na OP poseg?
Pacient ima pravico do zavrnitve kakršnekoli predlagane zdravstvene oskrbe, razen kadar bi to ogrozilo življenje ali huje ogrozilo zdravje drugih. Pacientu ni treba pojasnjevati, zakaj je zdravstveno oskrbo zavrnil in da zavrnitev ne sme imeti posledic v odnosih med pacientom in zdravstvenim osebjem.
Zakon tudi določa, da lahko pacient že podano zavrnitev kadar koli prekliče.
106. Ali lahko pacient zavrne NMP? Ali mora to pojasniti?
Pacient lahko zavrne tudi NMP.
Pacientu ni treba pojasnjevati, zakaj je zdravstveno oskrbo zavrnil in da zavrnitev ne sme imeti posledic v odnosih med pacientom in zdravstvenim osebjem.
107. Kdo odloča pri pacientih z duševno motnjo in pri otrocih?
Zakon določa, da v primeru, ko otrok ni sposoben odločanja o zdravljenju, privolitev podajo njegovi starši oz. skrbniki.
Pri pacientih, ki imajo težave zaradi duševnega zdravja ali začasne nesposobnosti samostojnega odločanja o zdravljenju poda privolitev pacientov skrbnik. Če pacientu skrbnik (še) ni postavljen, lahko o zdravstveni oskrbi odločajo nekateri, točno določeni sorodniki oz. družinski člani.
108. Kaj je to zdravstveni pooblaščenec?
Pomembna novost, ki jo prinaša zakon, je, da ima pacient pravico določiti svojega ZDRAVSTVENEGA POOBLAŠCENCA (npr. zakonca, partnerja, starše, ali drugo osebo, ki ji zaupa), ki bo lahko v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja
o sebi odločal o pacientovi zdravstveni oskrbi (npr. o pregledih, OP, manjših posegih) in drugih pravicah iz tega zakona (npr. vložitev zahteve za obravnavo kršitve pacientovih pravic).
109. Ali obstaja pravica do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe? Razložite.
Povsem na novo je predvidena tudi pravica do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe. Pravica daje pacientu možnost, da vnaprej (npr. ko je še zdrav) izrazi svojo voljo v zvezi s tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v
položaju, ko ne bi bil sposoben neposredno zavrniti zdravstvene oskrbe in bi hkrati:
– trpel za hudo boleznijo, ki bi v kratkem času vodila v smrt tudi
ob ustrezni zdravstveni oskrbi in bi oskrba samo podaljševala preživetje, ali
– bi mu oskrba podaljšala življenje v položaju, ko bi bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bi dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel sam zase.
110. Kaj je to drugo mnenje?
Drugo mnenje je mnenje za oceno istega zdravstvenega stanja in postopkov zdravljenja pacienta, ki ga da zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij.
V okviru mreže izvajalcev zdravstvene službe je to pravico mogoče uveljaviti na zahtevo pacienta, kadar se potreba po drugem mnenju pojavi na sekundarni in terciarni ravni. Drugo mnenje je mogoče pridobiti še enkrat za oceno istega
zdravstvenega stanja, pred tem pa pacient opravi tudi razgovor z zdravnikom, ki pacienta zdravi.
111. Kako je urejeno v zakonu področje varstva osebnih podatkov?
Zakon na mnogih mestih posveča posebno pozornost varstvu osebnih podatkov in varstvo poklicne skrivnosti. Tako je zagotovljeno, da se bodo pacientovi osebnih podatki in občutljive informacije, s katerimi razpolaga zdravstveno osebje, lahko razkrivali samo osebam, za katere je zakon tako določil ali osebam, za katere je tako določil pacient sam. Za kršitve na tem področju je pristojen Informacijski pooblaščenec.
112. Ali se kršitve pacientovih pravic kje obravnavajo? Kako?
Postopek obravnave kršitev pacientovih pravic je dvostopenjski.
– PRVA OBRAVNAVA kršitve pacientovih pravic se izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pacientove pisne ali ustne zahteve. Če v prvi obravnavi ne pride do razrešitve spora, lahko pacient zahteva varstvo v okviru druge obravnave kršitve pacientovih pravic v postopku pred Komisijo RS za varstvo
pacientovih pravic.
– Kršitev še pred komisijo obravnava:
• v postopku sklenitve poravnave med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev,
• v postopku mediacije s pomočjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev, ali
• v postopku pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, strokovnjak s področja zdravstva in pravnik.
113. Kaj je mediacija?
Mediacija je postopek mirnega reševanja sporov, pri katerem sprte strani ob pomoči nepristranskega posrednika (mediatorja) iščejo rešitev spora, ki v najboljši možni meri upošteva interese vseh in s katero so vsi zadovoljni. Pri tem je pomembno, da gre osebam v sporu v prvi vrsti za ugodno rešitev spora in ne za prizadevanje, da bi v sporu zmagal, nasprotno stranko pa prizadel in razvrednotil.
Če je mediacija uspešna se konča s sklenitvijo sporazuma med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev.
114. Kdo so zastopniki pacientovih pravic in kakšna je njihova vloga?
Pacient se lahko kadar koli obrne na enega od zastopnikov pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po tem zakonu.
Poleg tega lahko pacientu daje osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti.
Zastopnik ima tudi nekatere posebne pristojnosti:
• pri izvajalcih zdravstvenih storitev lahko za pacienta opravi potrebne poizvedbe v zvezi z domnevnimi kršitvami pravic, pri čemer ima dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za njegovo delo v zvezi s konkretno zadevo;
• pri izvajalcih zdravstvenih storitev lahko neformalno posreduje z namenov
hitre odprave domnevne kršitve pravic;
• izvajalcem zdravstvenih storitev svetuje in predlaga splošne ukrepe za učinkovito uveljavitev določb tega zakona;
izvajalcem zdravstvenih storitev lahko kadar koli naslovi predloge, mnenja,
kritike ali priporočila, na katere so se izvajalci dolžni odzivati.
Delo zastopnika je za paciente ves čas postopka brezplačno in zaupno.
115. Kaj je namen kodeksa etike?
Kodeks etike ima namen pomagati medicinski sestri pri oblikovanju etičnih vrednot in je vodilo ter spodbuda pri delu v praksi zdravstvene nege.
Medicinska sestra je zagovornica koristi pacientov in mu nudi fizično, psihično, socialno, duhovno ter moralno podporo.
116. Komu je kodeks etike namenjen?
Kodeks je namenjen vsem medicinskim sestram in njenim sodelavcem v negovalnem timu. Za študente zdravstvene nege služi kodeks kot opora pri oblikovanju lastnih etičnih načel in moralnih stališč kot vir znanja in refleksije.
117. Kdaj je bil prvič sprejet kodeks etike? Kje? Kdaj je bil dopolnjen?
Prvi lastni kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je bil sprejel leta 1994.
Skupšcina Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je dopolnitve kodeksa etike sprejela leta 2005 na skupščini.
118. Kdo obravnava kršitve kodeksa etike? Kaj pomeni Zbornica-Zveza? Kje deluje
ta organ? Koliko stopenj delovanja tega organa obstaja?
Kršitve kodeksa etike pri Zbornici-Zvezi obravnava Častno razsodišče I. in II. stopnje.
Zbornica- zveza =
organizacija, ki skrbi za skladno delovanje stroke zdravstvene in babiške nege,
pripravlja zakonske akte s tega področja;
• zastopa politične opredelitve, ki omogočajo in zagotavljajo strokovni razvoj zdravstvene nege in babiške nege in napredek profesije ter zagotavlja ustrezen položaj izvajalcev zdravstvene nege in babiške nege v družbi;
• spremlja ter sodeluje pri izobraževanju za področje zdravstvene nege in babiške nege;
• razvija raziskovalno delo v zdravstveni in babiški negi
Ščiti in zastopa poklicne in strokovne interese članov.
Sedež: Vidovdanska 9, 1000 Ljubljana
119. Katera štiri področja obravnava kodeks etike?
– MEDICINSKA SESTRA IN PACIENT (načelo I, II, III, IV, V, VI)
– MEDICINSKA SESTRA IN SODELAVCI (načelo VII)
– MEDICINSKA SESTRA IN DRUŽBA (načelo VIII)
– MEDICINSKA SESTRA IN POKLICNE ORGANIZACIJE (načelo IX)
120. Koliko kodeksov etike imamo na področju zdravstvene nege?
Enega. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije
(op. nisem pa čisto sigurna, ker ne vem ali se sestre in babice štejemo skupaj ali posebej. Če kdo ve naj napiše).
121. Koliko načel ima kodeks etike?
9.
122. Kodeks etike (načela v povezavi s standardi) – dosegljiv na:
www.zbornica-zveza.si
123. Naštejte in opredelite primarna etična načela.
Najpogostejša in najpomembnejša splošna etična načela, ki vodijo profesionalno vedenje v zdravstveni negi so:
– SPOŠTOVANJE AVTONOMIJE- da so ljudje sposobni delovati ali odločati o sebi po svojih zmožnostih.
– NAčELO DOBRODELNOSTI- dolžnost medicinske sestre delati dobro, v skladu z dobrim in pospeševati dobro. Delati dobro.
– NAčELO NEŠKODLJIVOSTI- preprečevati škodo ali zmanjšati škodo, kjer je že prisotna. Ne škodovati.
– NAčELO PRAVIčNOSTI- z vsemi pacienti postopa enako in jim nudi enak delež sredstev, ki so na razpolago (čas, materialne dobrine,…).
– Nekateri avtorji navajajo tudi NAčELO SPOŠTOVANJA POSAMEZNIKA. To načelo obdaja predstavo o individualnosti in v svoji osnovi vsebuje željo, da bi se izognili trpljenju.
Glavna etična načela za področje zdravstvene nege so opredeljena v Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov vsake države.
124. Naštejte sekundarna etična načela.
Resnicoljubnost ali dolžnost govoriti resnico.
– Zaupnost ali dolžnost varovanja zaupnih podatkov (zagotavlja zasebnost pacienta).
– Doslednost oz. dolžnost držanja obljub (pomembno, da medicinska sestra ne daje obljub, katerih kasneje ne more izpolniti).
• Sekundarna načela se pogosto vežejo na primarna, npr. dolžnost govoriti resnico se tesno veže na spoštovanje avtonomij posameznika pri informiranem pristanku.
125. Kaj so vrednote?
Beseda “vrednota” izvira iz latinske besede valare, kar pomeni biti močan, vreden.
Vrednota je vrednostno opredeljen standard ali kakovost posameznika ali socialne skupine.
Vrednota je prepričanje, da je nekaj dobro in zaželjeno.
SSKJ predstavlja vrednote kot: nekaj, čemur posameznik pripisuje veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost.
Vrednote so na splošno pomembne smernice vedenja, ker človek teži k takemu načinu delovanja, ki mu bo pomagal doseči ali pridobiti stvari, ki so zanj v življenju pomembne.
126. Naštejte vrednote VŠZNJ.
Partnerstvo, znanje, razvoj.
127. Kakšen pomen imajo vrednote?
Vrednote lahko imajo:
– MORALNI POMEN
– NEMORALNI POMEN
• MORALNE VREDNOTE vedno vključujejo moralne odločitve in so odvisne od posameznikovega pogleda na življenje, svobodo, človekove pravice, blaginjo, samoodločanje in podobno. Moralne vrednote so v pomembni povezavi z etiko
in etičnimi načeli.
• NEMORALNE VREDNOTE se nanašajo na organizacijske zadeve, oblačenje, higieno in podobne življenjske odločitve, ki so odvisne od okusa posameznika in ne zahtevajo moralne presoje.
128. Naštejte vrste vrednot in navedite za vsako primer.
Vrednote so različne: kulturne ali družbene, osebne, strokovne, materialne…
DRUŽBENE: svoboda, neodvisnost, razvoj, življenje zdravje, zaposlitev, sreča, pravičnost…
OSEBNE: INDIVIDUALNE- prijateljstvo, prijaznost, družina…
UNIVERZALNE- poštenost, (npr. če nam poštenost nekaj pomeni, jo pričakujemo tudi od drugih).
STROKOVNE: SVOBODA ali sposobnost, pravica izbire;
–čLOVEŠKO DOSTOJANSTVO ali svojska vrednost (pomembnost, ugled) in edinstvenost posameznika;
– PRAVIčNOST ali vzdrževanje moralnih in zakonskih načel;
– RESNICA ali zvestoba resničnim dejstvom in stvarnosti.
129. Katere vrednote vplivajo na prakso zdravstvene nege?
Na samo prakso zdravstvene nege pa vplivajo:
– osebne vrednote medicinske sestre, ki so rezultat osebne izbire ali učenja;
– družbene vrednote, ki poudarjajo, kako je treba skrbeti za posameznika in
– vrednote organizacij (zavodov), kje so medicinske sestre zaposlene.
130. Kaj je vrednota zdravstvene nege?
Vrednota zdravstvene nege je tudi ZNANJE, zato medicinska sestra nenehno vzpodbuja strokovno okolje za nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, za strokovni razvoj in izgradnjo osebne in strokovne rasti. Medicinska sestra vzpodbuja raziskovalno dejavnost ter sodeluje v raziskovalnih projektih.
Medicinska sestra spoštuje temeljne človekove vrednote, kar ji omogoča, da svoje poklicno poslanstvo uspešno opravlja. Slediti mora moralnemu nauku, da ne stori drugemu tega, kar ne želi, da bi drugi storili njej – zlato pravilo!