Zgodovinski okvir farmakologije? Naštej in opiši zgodovinska obdobja?

1. Obdobje: obdobje uporabe naravnih snovi:

– iz prazgodovine do 20. Stoletja

– alkohol, atropin, marihuana:

2. Obdobje: obdobje sinteznih učinkovin:

– 20. Stoletje

3. doba biotehnologije:

– od konca 20. Stoletja dalje.

2.              Naštej 3 ključne zakone na področju zdravil v RS?

–        Zakon o zdravilih ( 99. Podzakonskih aktov)

–        Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

–        Zakon o zdravstveni dejavnosti

–        Zakon o lekarniški dejavnosti.

3.              Opiši pot do novega zdravila?

–         Prvo je potrebno bolezen raziskati. Ko ugotovijo vzrok bolezni; načrtujejo kako bi bolezen preprečili.

–        Potrebna je sinteza,  ter izolacija snovi. Kemično testiranje – 5000 molekul.

–        Predklinično testiranje farmakološke učinkovine. Ugotavljamo embrio – toksičnost, mutagenost molekul na žival. Traja do 6 let.

–        Razvoj farmacevtskih oblik, stabilnost.

–        KLINIČNO TESTIRANJE =

FazaI, majhno število zdravil ljudi; grobo odmerjanje; ves čas se spremlja toksičnost in organizem.

Faza II. Večje število bolnikov (20-30) do 3 leta v večjih bolnišnicah.

Faza III. Na bolnikih, veliko št. Klinična učinkovitost.

 

–        Pridobitev dovoljenja za promet po centraliziranem postopku.

–        Spremljanje KVU (kakovost, varnost, učinkovitost)

–        Faza IV. Ugotavlja se KVU.

4.              Vrste zdravil glede na izdelovalca!

INOVATIVNA ZDRAVILA: originalna zdravila; izdelana v industriji; so klinično testirana; skozi vse faze poti do novega zdravila.

GENERIČNA ZDRAVILA: zelo podobno inovativnem; cenejša od inovativnih zdravil; enaka kakovost; varnost in učinkovitost. Ne delajo kliničnih študij – se ne izvaja na ljudeh.

MAGISTRALNA ZDRAVILA: narejena za točno določenega bolnika, po receptih, ki ga pripiše zdravnik. Izdelujejo ga lekarne.

GALENSKA ZDRAVILA: so zdravila izdelana v lekarnah ali galenskih laboratorijih; v malih serijah. Enostavnejše izdelave.

BIOLOŠKA ZDRAVILA: biološki organizmi; po kemični zgradbi so proteini.

BIOLOŠKO PODOBNA ZDRAVILA: ni nobenega kopiranja. Vse faze v celoti izvedemo.

 

5.              Razvrščanje zdravil!

Zdravila:

–        Na RECEPT: Rp ->  navadni zdravniški recepti (zeleni in beli)

è Posebni zdravniški recept

è Obnovljivi recept

è H – bolnišnični recept

è ZZ – zdravstvena organizacija

 

 

–        Brez RECEPTA:   -> izdajanje v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

è Izdajanje samo v lekarnah.

 

6.              Sestavni deli recepta?

è   Administrativni del recepta:

1. Podatki o uporabniku zdravila:

–        ime, priimek, naslov uporabnika zdravila

–        mesec, leto rojstva, spol uporabnika.

1. Podatki o zdravniku:

–        Osebna številka zdravnika

–        Lastnoročni podpis, osebni žig

–        Telefonska številka zdravnika.

–        Žig z imenom in naslovom ustanove.

1. Podatki o plačniku zdravila
2. Drugi potrebni podatki.

 

è   Strokovni del recepta:

1. Lastniško in splošno ime zdravila
2. Farmacevtsko obliko in jakost zdravila
3. Količino zdravila
4. Odmerjanje in način uporabe zdravila
5. Datum predpisa recepta

7.       Kdaj je oglaševanje zdravil prepovedano?

–      Kadar imamo zdravilo brez dovoljenja za promet

–      Medicinski pripomočki, ki niso vpisani v register

–      Zdravila, ki se izdajajo le na recept

–      Zdravila, ki vsebujejo psihotropne ali narkotične snovi

–      Zdravila pri: spolni PB, raku, tumorjih, diabetes

8. Kdaj je oglaševanje zdravil zavajajoče?

– kadar se napoveduje zdravljenje, pa ga ni!

9. Kompetence MS pri dajanju zdravil?

– poznavanje skupin zdravil, njihovih imen.

– Preverjanje 6 P (identitete paciente, zdravila).

– Spremljanje delovanja zdravila pri pacientu.

– Prepoznavanje suma na želene učinke in interakcije pri pacientu.

– V primeru nejasnosti -> posvetovanje z zdravnikom ali farmacevtom.

– Dokumentiranje vseh aktivnosti.

 

FARMAKOKINETIKA 2. POGLAVJE

1. Kaj je farmakokinetika?

Opisuje gibanje zdravila po telesu in nam pove kako telo deluje na zdravilo.

2. Načini delovanja zdravil?

è Sistemsko delovanje:

–        Natančno se načrtuje sproščanje učinkovine iz farmacevtske oblike

–        Deluje po sitemu ADME: absorpcija – učinkovine, prehod v krvni obtok. Distribucija – porazdelitev po tkivih in organih. Metabolizem – presnova. Ekskrecija – izločanje učinkovine.

è Lokalno delovanje:

–        Sproščanje učinkovine iz farmacevtske oblike

–        Lokalno delovanje

–        Odstranjevanje ( lokalni metabolizem; fizikalno – kemijski razpad; fizično – mehansko odstranjevanje.

3. Poti aplikacije zdravil ?

è POVRŠINSKO – na kožo ali sluznico.

Načini:

–        Dermalno

–        Nazalno

–        Vaginalno

–        Rektalno

–        Inhalacijsko

–        Oralno

è ENTERALNO – preko prebavnega trakta;

Načini:

–        Peroralno

–        Rektalno

–        Gastrično

 

è PARENTERALNO –  mimo prebavnega trakta

Načini:

–        Intravensko

–        Intramuskularno

–        Intradermalno

–        Subkutano

–        Sublingualno

–        Transdermalno

–        Bukalno

–        Inhalacijsko

è DRUGO:

–        Epiduralno

–        Intravitrealno

4. Katere vrste peroralnih farmacevtskih oblik poznaš?

è  TEKOČE P.O. :

–        Raztopine

–        Suspenzije

–        Emulzije

è TRDNE P.O. :

Tablete:

–        Filmsko obložene

–        Ogrodne

–        Orodisperzibilne

–        Žvečljive

–        Šumeče

è Kapsule:

–        Trde

–        Mehke

–        Papirnate

5. Načini sproščanja peroralnih farmacevtskih oblik!

è S takojšnim sproščanjem

è S prirejenim sproščanjem:

–        Z zadržanim sproščanjem

–        S podaljšanim sproščanjem

–        S pulzirajočim sproščanjem

 

6. Farmakokinetični procesi?

– A   absorbcija

– D   distribucija

– M metabolizem

– E   ekskrecija

7. Absorpcija?

–        vsrkavanje; prehod čez biološke membrane

–        učinkovina preide z mesta aplikacije, v krvni obtok in se porazdeli na mesto delovanja.

8. Kaj vpliva na absorpcijo?

è FIZIOLOŠKI DEJAVNIKI

–        Stopnja prekrvavljenosti

–        Celokupna površina, s katere poteka absorpcija

–        Čas dospetja učinkovine na mesto absorpcije in trajanje zadrževanja na mestu absorpcije

è FIZIKALNO KEMIJSKI DEJAVNIKI:

–        Topnost učinkovine

–        Kemijska stabilnost

–        Velikost molekule

–        Stopnja ionizacije

–        Mehanizem absorpcije

9. Fizikalno – kemijski dejavniki?

è Topnost v vodi:

–        Potrebna za raztapljanje v prebavne sokove in v krvi.

è Topnost v lipidih:

–        Potrebna za prehod skozi biološke membrane

è Stopnja ionizacije – šibke baze ali kisline . pH:

–        Večja stopnja ionizacije,

–        Boljša topnost v vosi,

–        Slabše prehajanje bioloških membran.

è Velikost molekul:

–        Večje, ko so molekule; počasnejša je absorpcija.

è Pasivna difuzija: poteka v smeri konc. Gradienta

è Aktivni transport: poteka s pomočjo transp. Proteinov.

10. Distribucija zdr. učinkovine v telesu!

è Porazdelitev zdr. učinkovine po telesu.

Model porazdelitve učinkovine v telesu:

–        V krvi

–        Ekstracelularna

–        Intracelularna

–        V tkivih

11. Dejavniki, ki vplivajo na distribucijo učinkovine v posameznih organih!

è Vpliv na hitrost:

Prepustnost membran:

–        Kapilare

–        Krvno možganska bariera

–        Placenta

Prekrvavljenost:

è Vpliv na obseg

–        Topnost v lipidih

–        pH – pKa

–        vezava na plazemske proteine

–        vezava na tkivne proteine

12. Vezava na plazemske proteine!

è Tekmovanje učinkovin na vezavna mesta:

–        Izpodrivanje vezavne učinkovine

–        Večji delež nevezane učinkovine

–        Močnejše delovanje večja možnost neželenih učinkovin.

13. Vezava na plazemske beljakovine!

è Poznamo dve vrsti plazemskih beljakovin:

–        Albumini

–        Globulini, glikoproteini, lipoproteini

14. Metabolizem ali biotransformacija?

è Namen:

–        Povečati topnost učinkovine v vodi

–        Zmanjšati farmakološko učinkovitost

–        Omogočiti izločanje učinkovine iz telesa

è Kje poteka metabolizem?

–        Jetra

è Poznamo 3 faze metabolizma:

–        I faza:    oksidacija, redukcija, hidroliza

–        II faza: Konjugacija:

Glukuronidacija, aciliranje, z žveplovo kislini, z aminokislinami (glicin)

è III faza izločanje z žolčem.

15. Enterohepatično kroženje – efekt prvega prehoda

–        črevesne bakterije cepijo konjugat in se izločijo z blatom iz telesa.

–        En del konjugata gre ponovno skozi jetra, črevesje in po krvenm obtoku.

–        Nekaj učinkovine se izloči z urinom.

16. Ekskrecija – izločanje zdravilne učinkovine!

–        Skozi ledvica z urinom

–        Skozi jetra, žolč se izloči z blatom

–        Skozi kožo z znojem

–        Skozi usta s slino

–        Skozi pljuča z izdihanim zrakom

–        Skozi mlečne žleze z mlekom

17. Kaj je KLIRENS?

–        Je volumen krvi, iz katerega se (ireverzibilno); nepovratno odstrani učinkovina v časovni enoti

–        Pomeni kakšna količina zdravila se očisti iz plazme v določeni časovni enoti.

18. Izločanje skozi ledvice!

3 procesi:

è GLOMERULARNA filtracija – majhne molekule

è TUBULARNA reabsorpcija – pasivni proces; prenašalci proteini; lipofilne učinkovine.

è TUBULARNA sekrecija

–         najpomembnejši aktivni proces; šibki elektroliti.

–        Majhne molekule – nevezane na proteine

–        Aktivni transport – neodvisen od vezane na proteine. Prenaša amione in katione neglede na koncentrirani gradient. Tekmovanje in izpodrivanje!

–        Pasiven transport glede na konc. Gradient. Za neionizirane, lipofilne molekule. Pomemben vpliv pH urina.

FARMAKOFINAMIKA 3. POGLAVJE

1.     Kaj je farmakodinamika?

Opisuje moč, vpliv zdravila na telo. Razlaga mehanizme, preko katerih zdravila delujejo na organizem, to pomeni, kaj zdravilo naredi v telesu, da se to odrazi kot terapevtski učinek.

2.     Kako vplivajo zdravila na telo?

–        Stimulirajo

–        Zavirajo

–        Delujejo toksično (uničujoče)

–        Dražijo

–        Nadomeščajo manjkajoče snovi

3.     Na kakšen način delujejo zdravila?

è Porušijo celično membrano

è Vstopajo v kemijsko reakcijo

è Fizikalno delovanje

è Interakcija z:

–        Encimi

–        Strukturnimi proteini

–        Prenašalnimi proteini

–        ionskimi kanalčki

è vezava na receptorje kot ligandi za:

–        hormonske receptorje

–        nevromodularne oz. nevrotransmiterske receptorje.

4.     Katere so tarčne molekule z delovanje zdravil?

è Encimi: so proteini, večinoma globularni, vsebujejo koencime, kofaktorje

è Receptorji: velika proteinska molekula; posebno vezavno mesto na celici ali znotraj celice.

è Ionski kanalčki: transmembranski proteini.

è Transportni sistemi: prenašalne molekule.

5.     Kaj so encimi?

è So proteini, beljakovine.

è Katalizirajo – pospešujejo kemijske reakcije v organizmu.

è Encimi pretvarjajo:

–        Substrat <-> produkt; sami se pri tem ne spreminjajo.

è Encimska inhibicija: snovi, ki zavirajo delovanje encima:

–        REVERZIBILNO

–        IREVERZIBILNO

Snovi, ki zavirajo ekspresijo gena in zmanjšajo tvorbo encima.

è Encimska indukcija:

Snovi, ki vzpodbujajo, pospešujejo, ekspresijo encimskega gena in povečajo tvorbo encima.

6.     Reverzibilna inhibicija encimov?

è KOMPETITIVNA – vezana na aktivno mesto; enako kot substrat; nikoli istočasno; struturna podobnost

è NEKOMPETITIVNA –  vezana na drugo mesto; strukturne spremembe encima; običajno ireverzibilne. Strukturna različnost.

è INKOMPETITIVNA –  vezana na kompleks encim/substrat; vedno istočasno; strukturna različnost.

7.     Receptorji?

–        Določajo kvantitativno razmerje med odmerkom in farmakološkim učinkom učinkovine.

–        So vključeni v kem. sporočanje med celicami in znotraj celice.

–        Posredujejo delovanje farmakoloških agonistov in antagonistov.

–        Receptorji so odgovorni za selektivnost delovanja zdravil.

–        Model delovanja »KLJUČ – KLJUČAVNICA«

–        Velika molekula

–        Mesto vezave zdravila.

8.     Receptorji kot posredniki?

Kakšne celice poznamo:

–        Nevrotransmiterji

–        Hormoni

–        Zdravila

 

è Preko živčnega sistema se vežejo nevrotransmiterji na receptor.

è Preko endokrinega sistema se hormoni vežejo na receptor.

9.     Kje se nahajajo receptorji?

Nahajajo se na:

–        Na površini celice

–        V celični membrani

–        V celici (jedro)

10. Na kakšen način delujejo zdravila?

–        Spojine, ki se vežejo na receptorje, imenovani LIGANDI.

–        Številni celični procesi ne bi potekali tako, kot potekajo, brez naravnih celičnih ligandov.

–        Receptor lahko reagira, ali pa bo blokiran če se zdravilo veže na receptor in se nič ne zgodi.

–        Kadar je učinkovina sposobna stimulirati receptor, ji rečemo agonist in posnema delovanje naravnega endogenega prenašalca.

–        Kadar pa učinkovina receptorjev blokira, ji rečemo antagonist in taka spojina blokira delovanje naravnega prenašalca.

–        Učinek, ki ga opazimo kot rezultat delovanja antagonista, je pogosto nasproten učinek, ki ga opazimo pri stimulaciji receptorja. Kadar učinkovina deluje kot antagonisti, preprečuje naravni spojini vezavo na receptor.

11.  Ligandi?

Kateri so?

–        Hormoni

–        Nevrotransmiterji

–        Zdravila: afiniteta vezave, intrinzična aktivnost

–

è Afiniteta vezave – je opredeljena kot stopnja vezave učinkovine na receptor; večja kot je afiniteta, močnejša je vezava.

è Intrinzična aktivnost/ učinkovitost- je sposobnost učinkovine da povzroči učinek na receptorju.

è Ligandi so relativno selektivni

è Adaptacija na zdravilo, prilagoditev organizma!

12.  Katere snovi potujejo skozi ionske kanalčke?

–        Ioni

–        Molekule

–        Ligandi

13. Razmerje med koncentracijo/odmerkom in učinkovitostjo zdravila?

Je odnos med koncentracijo/odmerkom učinkovine in učinkom, ki ga izzove. Lahko ga izmerimo in matematično opišemo.

14.  Na kakšen način merimo učinkovitost zdravila?

Na:

–        Molekularnem nivoju

–        Celičnem nivoju

–        Nivoju organa ali tkiva

–        Nivoju organizma

15.  Kaj je terapevtsko okno, kaj nam pove?

Je razpon med minimalno efektivno koncentracijo, pri kateri dosežemo minimalni učinek in maksimalno sprejemljivo koncentracijo, med kareto toksični učinki prevladajo nad terapevtskimi.

–        Večje kot je terapevtsko okno, bolj je zdravilo zdravo.

–        Nam pove, kako varno je zdravilo.

16. Kaj nam pove terapevtski indeks?

TI = TD₅₀ /ED₅₀

TD₅₀ = odmerek, ki je toksičen za 50 % populacije

ED₅₀ = odmerek ki je učinkovit za 50% populacije.

 

è Majhen terapevtski indeks: 2 – 3 – majhna razlika med učinkovitim in toksičnim odmerkom – zahteva spremljanje plazemskih koncentracij učinkovine!

MEC = minimalna efektiva koncentracija.

 

 

NEŽELENE REAKCIJE ZDRAVIL 4. POGLAVJE

 

1.     Definicija: kaj je neželeni učinek zdravila?

Je škodljiva in nenamerna reakcija, do katere lahko pride pri odmerkih, ki se pri ljudeh ali pri živalih običajno uporabljajo za preprečevanje, diagnosticiranje ali zdravljenje bolezni ali za ponovno vzpostavitev, izboljšanje ali spremembo fiziološke funkcije.

2.     Definicija: nepričakovani neželeni učinek zdravila?

Je neželeni škodljivi učinek, čigar narava, resnost ali posledice niso v skladu s povzetkom glavnih značilnosti zdravila.

 

3.     Resni neželeni učinek zdravila?

Za uporabo v humani medicini je vsaka neželena reakcija, ki ima za posledico smrt, neposredno življenjsko ogroženost, zahteva stacionarno bolnišnično obravnavo ali podaljšanje obstoječe bolnišnične obravnave, ima za posledico dolgotrajno ali izrazito nezmožnost nesposobnost ali prirojeno anomalijo ali okvaro ob rojstvu.

4.     Kaj je klinična preizkušnja?

è Je raziskava na ljudeh;

è Namen je odkriti ali potrditi klinične, farmakološke ali druge farmakodinamske in farmakokinetične učinke zdravila.

è Namen je tudi odkriti škodljive neželene učinke!

è Preučuje absorpcijo, porazdelitev, presnovo in izločanje zdravila

è S ciljem dokažemo njegovo varnost in učinkovitost.

5.     Vrste neželenih učinkov zdravil?

è Neželeni učinek:

–        Je učinek zdravila glede na njegovo delovanje na drugih mestih v telesu ( poleg terapevtskega)

–        Je napovedljiv

–        Njegova jakost je običajno odvisna od odmerka

è ALERGIJSKE REAKCIJE:

–        Niso napovedljive

–        Niso odvisne od odmerka

è IDIOSINKRATSKE REAKCIJE:

–        Pojavijo se redko

–        Prizadenejo majhen del populacije

–        Odvisne so od genetske konstitucije posameznika.

6.     Tipi alergijskih reakcij?

è Tip I: ANAFILAKSIJA (npr: anafilaktični šok)

è Tip II. : CITOTOKSIČNA REAKCIJA ( npr:. vezava na krvne celice, tvorba protiteles, ob ponovnem stiku liza celic in anemija)

è Tip III.: SERUMSKA BOLEZEN (reakcija protitelo – antigen povzroči precipitacijo netopnih kompleksov v tkivih, vnetna reakcija)

è Tip IV.: ZAKASNJENA ALERGIJSAK REAKCIJA ( reakcija med zdravilom in T – limfociti, npr:. fotosenzitivne reakcije).

7.     Kaj je teratogenost?

è Je lastnost neke snovi, oziroma dejavnika (npr:. sevanje), da povzroči struktura, funkcijske , presnovne in vedenjske nepravilnosti pri zarodku, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.

è Najmočnejši vpliv v prvem tromesečju – ORGANOGENEZA.

8.     Kaj je kancerogenost?

–        je lastnost neke snovi, oz. dejavnika, da povzroči rakava obolenja.

–        najmočnejši vpliv v prvem tromesečju – obdobje ORGANOGENEZA.

9.     Kaj je mutagenost?

–        Je lastnost neke snovi, oziroma dejavnika, da povzroči okvaro dednega materiala.

–        Najmočnejši vpliv ima v prvem tromesečju – obdobje ORGANOGENEZE.

10.  Kaj je farmakovigilanca?

–        Je proces ugotavljanja, vrednotenja in odzivanja na nova spoznanja o neželenih učinkih in drugih varnostnih vidikih zdravila, ko je zdravilo že na tržišču.

–        Imetniki dovoljenja za promet z zdravili morajo imeti odgovorno osebo za farmakovigilanco, ki je neprestano dosegljiva

–        Interna klinika – UKC Ljubljana center za zastrupitve.

–        Na podlagi podatkov o varnosti zdravila in oceni razmerja med koristjo in tveganjem lahko JAZMP:

–                  Odvzame dovoljenje za promet

–                  Začasno odvzame dovoljenje

–                  Prepove prodajo

–                  Uvede spremembe dovoljenja za promet.

INTERAKCIJE PRI ZDRAVILIH 5. POGLAVJE

1.     Kaj je interakcija?

Pomeni medsebojno delovanje. Nastopi po aplikaciji zdravila.

2.      Vpliv interakcij na delovanje zdravila?

è Povečanje učinka:

–        Adicija (vsota)

–        Sinergija (> vsota)

–        Potenciranje

è Zmanjšanje učinka:

–        Antagonizem

–        Nevtralizacija

–        Izničenje

3.     Katere vrste interakcij poznaš?

è Fizikalno kemijske

–        Pred aplikacijo – inkopatibilnost

–        Po aplikaciji – interakcija

è Farmakokinetična

–        ADME

è Farmakodinamična

–        Na mestu delovanja; na receptorju.

4.     Fizikalno – kemijske reakcije?

è Kemijske reakcije:

–        Pred aplikacijo: razpad učinkovine od vplivom kisika, vlage, svetlobe.

–        Po aplikaciji: pri terapiji Fe obvezno zraven tudi vitamin c!

è Fizikalni vpliv:

–        Uporaba steklene brizge

5.     Farmakokinetične interakcije?

è ABSORPCIJA se: upočasni, zakasni, ovira, prepreči, pospeši.

 

Po kakšnih mehanizmih potekajo interakcije pri absorpciji?

Tvorba netopnih kompleksov ali kelatov:

–        Dvovalentni in trivalentni kationi, holestiramin:

–        Zmanjša se absorpcija tetraciklinov, fosfatov!

 

Sprememba želodčnega pH:

–        Antacidi: zmanjša se absorpcija ketoketokonazola.

Sprememba motilitete:

–        Metoklopramid – zmanjša se abs. Digoksina

–        Poveča se abs. Paracetamola, etanola.

Sprememba sluznece prebavil.

 

è  DISTRIBUCIJA:

Vezava na plazemske beljakovine:

–        Izpodrivanje z vezavnih mest (tabela)

Aktivni transport na mesto delovanja:

–        Pride do zaviranja aktivnega transporta.

 

Vezava v tkivih:

–        Pride do izpodrivanja z vezavnih mest v tkivih.

 

Izpodrivanje v vezavnih mest plazemskih beljakovin (tabela):

–        Varfarin – antikoagulant. Veže se na mesto, prepreči strjevanje krvi.

 

è METABOLIZEM

–        Inhibicijska: plazemska konc. Učinkoveine narašča in s tem tudi konc. Metabolita.

–        Indukcija: konc. Metabolita pada in s tem pada tudi plazemska konc. Učinkovine.

 

è EKSKRECIJA

 

Imamo lahko:

Vpliv na glomerularno filtracijo:

–        Sprememba pretoka krvi skozi ledvice

–        Vezava na beljakovine plazme.

 

Vpliv na tubularni sistem:

–        Probenecid – zmanjšana eks. Penicilina.

–        Kinidin – zmanjšana eks. Digoksina

–        Propafenon – zmanjšana eks. Digoksina.

 

Spremembe pretoka urina in pH urina.

 

6.     Farmakodinamske interakcije?

è Receptorske:

–        Agonisti

–        Antagonisti: kompetitivni, nekompetitivni

è Nereceptorske:

–        Sprememba ionskega okolja

–        Podoben učinek na določen organ

–        Refleksna adaptacija organizma.

7.     Naštej vsaj 5 tveganih situacij za nastanek interakcij?

–        polifarmacija

–        Starostniki

–        Odpoved ledvic, srca, astma

–        Učinkovine z velikim obsegom metabolizma prvega prehoda.

–        Učinkovine z visoko intrinzično toksičnostjo

–        Uporaba visokih odmerkov

–        Določene skupine zdravil.

8.     Naštej vsaj 5 razredov učinkovin z visokim tveganjem za interakcijo?

–        Antiaritmiki

–        Antikoagulanti

–        Kontraceptivi

–        Antiepileptiki

–        Beta blokatorji

–        Antimikotiki

 

9.     Ali lahko zdravilo vzamemo skupaj s sokom grenivke?

Ne ne smemo!

Razlaga: pride do inhibicije encimov v steni prebavil (ne v jetrih) s tem se zmanjša efekt prehoda; poveča se plazemska konc. Nekaterih učinkovin. Zavira se metabolizem.

 

Kaj se zgodi, če zdravilo vseeno vzamemo skupaj s sokom grenivke?

Zdravila, ki so občutljiva na grenivko?

–        Ca – antagonisti

–        Benzodiazepini

–        Psihotropne učinkovine

–        Statini

–        Inhibitorji fosfodiesteraze tipa 5.

 

Trajanje vpliva: približno 3 dni

10. Interakcije s šentjanževko?

Pride do indukcije encimov. Povečuje se delovanje zdravila. Delovanje obratno kot pri soku grenivke.

è Farmakokinetične interakcije:

–        Indukcija encimov v jetrih

–        Indukcija glikoproteina P

è Farmakodinamične interakcije:

–        Vpliv na prevzem serotonina in drugih nevrotransmiterjev

Razredi učinkovin pri interakciji s šentjanževko:

è Znižana plazemska koncentracija:

–        HIV proteazni inhibitorji

–        HIV inhibitorji: ne – nukleozidne reverzne transkript.

–        Ciklosporin

–        Varfamin

–        Digoxin

–        Teofilin

–        Antikonvulzivni ( fenobarbiton)

–        Peroralni kontraceptivi

è Povečani serotoninergični učinki:

–        SSRi in podobne učinkovine

 

11.  Interakcij zdravil s hrano in alkoholom?

è Inhibitorji monoaminooksidaze (MAOi) – delujejo na ta način, da upočasnijo presnovo (metabolizem) kateholaminov in aminov – tiramina v hrani (izdelki iz kvasa, rdeče vino) – poveča se tiamin v plazmi in lahko pride do hipertenzivne krize!

è Etanol:

–        Lahko se poveča ali zmanjša delovanje učinkovine,

–        Vpliva na absorbcijo, distribucijo, metabozizem, izločanje; način delovanja, lahko deluje sinergistično ali potencira delovanje.

 

SPLOŠNI DEL: 6. Poglavje

VPLIV STANJA ORGANIZMA NA DELOVANJE ZDRAVIL

 

1. 1. Prehajanje zdravil preko placente?

Je odvisno od:

–        Fizikalno – kemijskih lastnosti učinkovine:

• Velikost molekule
• Topnost molekule
• Stopnje ionizacije
• Afiniteta za plazemske proteine.

–        Odmerka zdravil (vpliv na koncentracijski gradient)

 

1. 2. Kaj vpliva na absorpcijo zdravil v nosečnosti?

–        Prvo tromesečje (obdobje organogeneze, največje tveganje)

–        Drugo in tretje tromesečje (glede na toksičnost učinkovine)

–        Upočasnjena peristaltika in praznjenje želodca – vpliv na količino absorbirane učinkovine

–        Zmanjšano izločanje želodčne kisline – vpliv na absorpcijo kislih učinkovin

–        Večji volumen porazdelitve – nižja koncentracija učinkovine.

 

1. 3. Naštej vsaj 5 dejavnikov, ki vplivajo na prehajanje zdravil v mleko?

–        Velikost molekule,

–        Topnost v vodi,

–        Topnost v lipidih,

–        Afiniteta za plazemske proteine,

–        Odmerek zdravila pri materi,

–        Količina popitega mleka,

–        Časovni interval med jemanjem/absorpcijo zdravila in hranjenjem otroka.

 

1. 4. Značilnosti in vpliv na FK in FD pri dojenčku, otroku?

–        Počasnejša peristaltika in praznjenje želodca

–        Manjša aktivnost in koncentracija prebavnih sokov

–        Nizka koncentracija želodčne kisline

–        Nizka mišična masa

–        Tanka koža

–        Nepopolno razvita krvno – možganska bariera

–        Večji delež telesnih tekočin

–        Manjši delež telesnih maščob

 

1. 5. Kaj vpliva na absorpcijo zdravil pri dojenčku, otroku ter kako?

 

–        Počasnejša peristaltika in praznjenje želodca → daljše zadrževanje na mestu absorpcije, večja stopnja absorpcije, višje plazemske koncentracije.

 

–        Manjša aktivnost in koncentracija prebavnih sokov → manjša količina žolča, slabša absorpcija v maščobah topnih učinkovin.

 

–        Nizka koncentracija želodčne kisline → slabša biološka uporabnost kislih učinkovin.

 

–        Slabša periferna perfuzija → slabša absorpcija parenteralno apliciranih učinkovin.

 

–        Nizka mišična masa → manjša hitrost absorpcije z mesta aplikacije.

 

–        Tanka koža → Večja hitrost in obseg absorpcije preko kože.

 

 

1. 6. Kaj vpliva na distribucijo zdravil pri dojenčku, otroku ter kako?

–        Nizka koncentracija plazemskih beljakovin → večji delež nevezane učinkovine v plazmi, večja učinkovitost in toksičnost.

–        Nepopolno razvita krvno – možganska bariera → lažji prehod učinkovin v možgane, tveganje za možganske poškodbe.

–        Večji delež telesnih tekočin → nižja koncentracija učinkovine na mestu delovanja.

–        Manjši delež telesnih maščob → manjša količina v maščobah vezane učinkovine, krajši čas delovanja in  večja učinkovitost.

 

1. 7. Kaj vpliva na metobolizem in izločanje zdravil pri dojenčku, otroku ter kako?

–        Nizka aktivnost mikrosomalnih encimov in nizka konjugacijska sposobnost → nizek hepatični klirens, počasnejše izločanje učinkovine, daljši razpolovni čas.

–        Nizka hitrost glomerularne filtracije in obseg pretoka krvi skozi ledvice → nizek renalni klirens, počasnejše izločanje, daljši razpolovni čas.

1. 8. Kaj je pomembno pri odmerjanju zdravil pri otrocih?

Potrebno je upoštevati preračun odmerkov glede na:

–        Starost → Youngovo pravilo

–        Telesno težo → Clarkeovo pravilo telesne teže

–        Telesno površino → Clarkeovo pravilo telesne površine

 

1. 9. Vpliv spola na FK in FD?

Absorpcija:

–        Manjša količina želodčne alkoholne dehidrogenaze pri ženskah → višje plazemske koncentracije, večje tveganje za intoksikacijo.

–        Večja kislost želodca, počasnejše praznjenje:

→ daljši čas zadrževanja na mestu aborpcije, večji obseg absorpcije.                   → večje tveganje za želodčno toksičnost učinkovin.

Distribucija:

–        Večji delež maščob pri ženskah → nižje plazemske koncentracije, daljše delovanje.

Metabolizem:

–        Večja aktivnost CYP pri ženskah za 40% → hitrejši metabolizem, krajši čas delovanja, hitrejše nastajanje ev. Toksičnih metabolitov.

 

1. 10. Vpliv bolezni na prehajanje zdravil?

–        Želodčne bolezni, bruhanje, diareja → sprememba hitrosti in obsega absorpcije

–        Vnetne bolezni prebavne sluznice → sprememba obsega in hitrosti absorpcije

–        Bolezni obtočil in srca → vplivajo na prekrvavljenost.

 

1. 11. Vpliv diete na prehajanje zdravil?

 

–        Prisotnost hrane v želodcu → lahko upočasni hitrost in obseg absorpcije, podaljša delovanje.

–        Prisotnost dvovalentnih ionov → tvorba kelatov in oviranje absorpcije

SPLOŠNI DEL: 7. Poglavje

OSNOVE TOKSIKOLOGIJE

1. 1. Splošna pomoč pri zastrupitvah?

–        Večina strupov pride v telo po peroralni poti → ukrepi za zmanjševanje absorpcije iz prebavil:

– izzovemo bruhanje (emetiki)

– pospeševanje izločanja (odvajala)

– adsorpcija (adsorbenti)

 

1. 2. Kakšni so splošni ukrepi pri zastrupitvah?

–        Emetiki (ipekakuana, alkaloid emetin – draži kemoreceptorski center za bruhanje v meduli; kontraidikacija pri zaužitvju korozivnih substanc (bencin, pralni prašek, kisline)!

–        Adsorbenti (aktivno oglje, lahko se da po bruhanje, ne skupaj z ipekakuano)

–        Odvajala: – osmotska (povečajo črevesni volumen → refleks praznjenja (npr. sorbitol)

-anorganske soli (pogojno).

 

1. 3. Kaj so antidoti?

 

–        Kovine: izpodrivajo esencialne elemente z njihovih vezavnih mest; kopičijo se v možganih, ledvicah, koži, kosteh, krvi. Antidoti so kelirajoče snovi – netopni kelati vežejo metalne ione.

–        Metanol: primes etilnega alkohola

–        Cianidi

–        Organofosfati.

 

1. 4. Katera so življenja ogrožajoča stanja pri kliničnem predoziranju ter kako ukrepamo v takem primeru?

Stanja: krči, srčne aritmije, cirkulatorni šok, nezavest, obstrukcija dihalnih poti, prekinitev dihanja.

 

Splošni ukrepi:

–        Identifikacija učinkovine, ki je povzročila stanje.

–        Ukrepi za zmanjševanje absorpcije (bruhanje).

–        Hemodializa za odstranjevanje učinkovine in toksičnih metabolitov.

 

 

SPECIALNI DEL: 8. Poglavje

AVTONOMNI ŽIVČNI SISTEM IN VAZOAKTIVNE SNOVI

Avtonomni oziroma periferni živčni sistem sestavljajo:

–        Motorični živci

–        Senzorični živci.

Motorične živce delimo na:

–        Somatski živčni sistem (z vplivom naše volje)

–        Avtonomni živčni sistem (brez vpliva naše volje).

 

Avtonomni živčni sistem delimo na 2 dela:

–        Simpatični živčni sistem oziroma Adrenergični sistem, delimo na:

• Alfa receptorji: alfa 1 in alfa 2
• Beta receptorji: beta 1 in beta 2.

–        Parasimpatični živčni sistem oziroma Holinergični sistem, delimo na:

• Muskarinski receptorji
• Nikotinski receptorji.

 

Tarčni organ	Učinki parasimpatika	Učinki simpatika
Oko (iris)	Stimulacija konstriktornih mišic; konstrikcija zenice	Stimulacija dilatornih mišic; dilatacija zenice
Žleze (nazalne, solzne, slinavke, želodčne)	Stimulacija sekretorne aktivnosti	Inhibicija sekretornih aktivnosti; vazokonstrikcija krvnih žil, ki oskrbujejo žleze
Znojnice	Ni učinka	Stimulacija obilnega znojenja
Sredica suprarenalke	Ni učinka	Stimulacija celic sredice k izločanju adrenalina in noradrenalina
Srčna mišica	Zniževanje hitrosti bitja srca	Pospeševanje hitrosti in jakosti srčnega utripa
Srce: koronarne žile	Konstrikcija koronarnih žil	Vazodilatacija
Mehur/sečnica	Kontrakcija gladkih mišic stene mehurja; relaksacija uretralnega sfinktra; promocija mokrenja	Relaksacija gladkih mišic v steni mehurja; konstrikcija uretralnega sfinktra; inhibicija mokrenja
Pljuča	Konstrikcija bronhiolov	Dilatacija bronhiolov, blaga kontrakcija krvnih žil
Prebavila	Pospeševanje motilitete (peristaltike) in količine izločkov prebavnih organov; relaksacija sfinktrov in olajšanje prehoda hrane skozi prebavni trakt.	Zmanjševanje aktivnosti žlez in mišic prebavil in konstrikcija sfinktrov
Jetra	Ni učinka	Adrenalin stimulira sproščanje glukoze iz jeter v krvi
Žolčnik	Draženje (žolčnik se skrči in sprošča žolč)	Inhibicija (žolčnik je sproščen)
Ledvica	Ni učinka	Vazokonstrikcija; zmanjševanje izločanja urina; promocija tvorbe renina.
Krvne žile	Malo ali nič efekta	Konstrikcija večine žil; povečanje krvnega tlaka

 

1. 1. Kaj se zgodi z nevrotransmiterjem – noradrenalinom, ko se le – ta sprosti v sinapso?

–        Povzroči serijo celičnih dogodkov, ki lahko povzročijo vezavo na postsinaptične receptorje.

–        Pride do ponovnega privzema.

–        Pride do MAO inhibitorjev

–        Pride do encima COMT.

 

1. 2. Naštej nevrotransmiterje ter receptorje adrenergičnega sistem!

 

Adrenergični oziroma simpatični živčni sistem, je aktiven kadar je telo v begu, boju, akciji.

 

Nevrotransmiterji so:

–        Noradrenalin (sproščanje iz živčnih končičev)

–        Adrenalin (sproščanje v kri iz nadledvične žleze, ko je ta vzdražena s simpatičnimi živčnimi vlakni)

–        Dopamin (sproščanje v možganih, ledvicah, GIT).

Receptorji so:

–        Alfa 1→ vazokonstrikcija žil (krčenje žil), zmanjševanje motilitete in sekrecija GIT, glikogenoliza, znojenje, kurja polt.

–        Alfa 2 → neg. povratna zveza; zmanjševanje sproščanja noradrenalina

–        Beta 1→ poveča se srčni utrip, lipoliza, sproščanje renina, zmanjša se motiliteta in sekrecija GIT; širjenje žil.

–        Beta 2 → relaksacija gladkih mišic bronhijev, uterusa, krvnih žil skeletnih mišic, glikogenoliza.

–        Dopaminergični →za izboljšanje simptomov Parkinsonove bolezni.

 

1. 3. Alfa 1 receptorji?

So alfa mimetiki.

Njihova klinična uporaba:

– hipotenzija (urgentna)

– nazalni dekongestivi (za zmanjševanje izločanje sluzi, za zmanjševanje krvavitve, za zmanjševanje edema),

– rdeče oči.

 

Selektivni direktni agonisti:

–        Metoksamin

–        Nafazolin

–        Fenilefrin

–        Oksimetazolin.

 

Neselektivni simpatomimetiki:

–        Noradrenalin

–        Psevdoefedrin

–        Metaraminol

–        Adrenalin

–        Efedrin

–        Dopamin.

 

 

1. 4. Beta receptorji?

Beta 1 receptorji → beta mimetiki. Predstavnik: dobutamin.

Klinična uporaba:

Pozitivno inotropno pri:

–        Cirkulatornem šoku,

–        Srčnem zastoju,

–        Hipotenziji.

 

Beta 2 receptorji → beta 2 mimetiki. Predstavniki: Fenoterol, Salbutamol, Salmeterol.

Klinična uporaba:

–        KOPB,

–        Cirkulatorni šok,

–        Prezgodnji porod,

–        Periferna vaskularna bolezen.

 

1. 5. Alfa 1: alfa antagonisti?

Klinična uporaba:

–        Periferna vazodilatacija (nadzor hipertenzije, periferna vaskularna bolezen, tumor sredice suprarenalke)

–        Retencija urina

Predstavniki:

–        Fenoksibenzamin,

–        Fentolamin,

–        Prazosin,

–        Doksazosin,

–        Tetrazosin.

 

1. 6. Beta 1: beta blokatorji?

Klinična uporaba:

–        Bolezen srca,

–        Hipertenzija,

–        Profilaksa migrene (preprečevanje),

–        Situacijska anksioznost,

–        Tirotoksikoza.

Predstavniki:

–        Neselektivni beta blokatorji:

• Alprenolol
• Karvedilol
• Nadolol
• Oksprenolol
• Pindolol
• Propranolol
• Sotalol
• Timolol.

 

–        Kardioselektivni beta blokatorji:

• Atenolol,
• Bisoprolol,
• Metoprolol.

7. Naštej nevrotransmiterje ter receptorje holinergičnega sistema!

Holinergični oziroma parasimpatični živčni sistem je aktiven, ko telo počiva in se obnavlja.

 

Nevrotransmiterji:

–        Acetilhotlin: simpatični predgangljiski, parasimpatični predgangljiski, parasimpatični efektorni, simpatični efektorni (supraprenalka), somatski (hotni) živčni sistem.

Receptorji:

–        Muskarinski

–        Nikotinski.

 

1. 8. Mehanizem holinergičnega delovanja?

Ko se acetilholin sprosti v sinapso pride do:

–        Depolarizacije živčnega vlakna

–        Acetilholinesteraze

–        Ponovnega prevzema

–        Vezave na postsinaptične receptorje→ aktivacija citoplazemskega sekundarnega prenašalca → serija intracelularnih dogodkov, obnova in počitek.

 

Nikotinski receptorji:

–        Poveča se tonus;

–        Pride do aktivnosti CŽS, sredice suprarenalke, nevromuskalarni stik skeletnih mišic.

Muskarinski receptorji:

–        Odgovorni za prebavo in organe.

–        CŽS (M1),

–        Periferni efektorni organi (srce, M2),

–        Visceralne gladke mišice, eksokrine žleze (M3).

 

 

1. 9. Vrste in uporaba muskarinskih receptorjev?

Vrste:

–        Acetilholin

–        Karbahol

–        Pilokarpin,

–        Cisaprid.

Klinična uporaba:

–        Midriaza (za širjenje zenic),

–        Glavkom,

–        Konstipacija, zmanjšana motiliteta GIT,

–        Urinarna retencija,

–        Tahikardija

Stimulacija muskarinskih receptorjev:

–        Miastenia gravis.

 

1. 10. Uporaba nikotinskih receptorjev?

Za stimulacijo nikotinskih receptorjev.

Klinična uporaba:

–        Zdravljenje mišične slabosti (bolezen motoričnih nevronov, bolezni z izgubo mišic),

–        Odvajanje od kajenja.

 

1. 11. Muskarinski antagonisti?

Klinična uporaba:

–        Antispazmodiki (zmanjšujejo motiliteto prebavil),

–        Protiulkusno delovanje (zmanjšujejo izločanje prebavnih sokov),

–        Antiemetiki (centralno pomirjanje),

–        Midriatiki (za širjenje zenic),

–        Antiasmatiki (zmanjšujejo izločanje bronhialnega sekreta, bronhodilatacija),

–        Enureza, inkontinenca, pogosto mokrenje.

 

 

1. 12. Histamin in antihistaminiki, kakšne vrste receptorjev histamina poznamo in kje so?

–        H1: gladke mišice, eksokrine žleze, respiratorni trakt.

–        H2: parietalne celice želodca.

–        Oba tipa: CŽS, srčna mišica.

Histamin deluje kot nevrotransmiter v imunskem sistemu.

Prisotnost histamina v telesu:

–        Pljuča,

–        Koža,

–        Mukoza GIT,

–        Mastociti,

–        Bazifilci,

–        Trombociti.

 

1. 13. Klinični pomen antihistaminikov?

Učinkovine:

–        Astemizol,

–        Cetirizin,

–        Loratadin

Neželeni stranski učinki:

–        Zaspanost (ker se nahajajo v CŽS).

 

SPECIALNI DEL: 9. Poglavje

CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM

Osrednji oziroma centralni živčni sistem sestavljajo možgani in hrbtenjača.

1. 1. Naštej nevrotransmiterje v možganih!

–        Serotonin,

–        GABA,

–        Acetilholin,

–        Dopamin,

–        Noradrenalin.

 

1. 2. Skupine zdravil, ki vplivajo na centralni živčni sistem:

–        Antipsihotiki,

–        Anksiolitiki in hipnotiki,

–        Antidepresivi in stabilizatorji razpoloženja,

–        Antiparkinsoniki,

–        Antikonvulzivi.

 

1. 3. Antipsihotiki, delovanje, predstavniki, skupine ter neželeni stranski učinki?

Delovanje:

–        Blokirajo dopaminske receptorje v mezolimbični poti (center možganov).

Skupine:

Receptorji na katere antipsihotiki delujejo:

–        Dopaminski,

–        Muskarinski,

–        Histaminski H1,

–        Serotoninski,

–        Alfa 1, adrenergični.

Predstavniki:

–        Prazine, rispedal.

Neželeni stranski učinki:

–        Ekstrapiramidalni učinki (z zdravili povzročeni parkinsonizem) → antimuskarinska zdravila: tremor, rigidnost, oteženo gibanje, distonične reakcije (pačenje obraza, trd vrat, spastičnost okončin), nemir, tardivna diskinezija z nehotenimi gibi, nevroleptični maligni sindrom (urgenca!)

–        Hipotenzija (zaradi blokade alfa receptorjev), aritmija

–        Sedacija

 

1. 4. Ali lahko damo antipsihotik in antiemetik skupaj?

Ne. Pomislimo na možnost interakcije, ker obe zdravili delujeta na CŽS. Pokličemo zdravnika.

 

1. 5. Anksiolitiki in psihotiki, mehanizem delovanja, predstavniki?

Mehanizem delovanja:

–        GABA: glavni inhibitorni nevrotransmiter v možganih

–        Anksiolitiki: povečajo moč GABA, jakost, trajanje delovanja GABA.

Vrste anksiolitikov:

–        Barbiturati: uporablja se ga predvsem kot antiepileptika.

Delovanje: sedacija CŽS, vezana na GABA receptorje.

Neželeni učinki: zaspanost, odvisnost, sedacija.

Predstavnik: Fenobarbiton.

Interakcije: toksičnost barbituratov povečajo: antihistaminiki, alkohol,

analgetiki, anestetiki, pomirjevala.

 

–        Benzodiazepini: sedacija CŽS, vezava na receptorje.

Neželeni učinki: zaspanost, odvisnost, sedacija.

Predstavnik: Apaurin

Interakcije: s tistimi zdravili, ki tudi centralno pomirjajo, se pravi

tistimi, ki prav tako delujejo na CŽS.

 

1. 6. Kaj naredimo v primeru, da pacientu apliciramo Apaurin, potem pa en dan zavohamo zadah po alkoholu?

Pomislimo na možnost interakcije. Pomislimo na možnost sedativnega delovanja. Pokličemo zdravnika.