Farmakologija zapiski 2012 2.del

Antidepresivi in stabilizatorji razpoloženja?

Vzrok za pojav depresije?

Izpraznjeni nivoji noradrenalina in serotonina v sinapsah CŽS. Notri ni nevrotransmiterjev.

 

  1. 2. Skupine zdravil antidepresivov?

–        Triciklični antidepresivi,

–        Selektivni inhibitorji ponovnega privzema serotonina (SSRi),

–        Tetraciklični antidepresivi,

–        Drugi antidepresivi,

–        Inibitorji ponovnega prevzema noradrenalina in serotonina (NSRi),

–        Inhibitorji monoaminooksidaze (MAO inhibitorji).

  1. 3. Kakšne vrste antidepresivov poznamo glede na delovanje?

Triciklični antidepresivi – TCA

Delovanje: blokada ponovnega privzema nevrotransmiterjev (serotonin, noradrenalin, dopamin).

Neželeni učinki: sedacija, zmedenost.

Predstavnik: lamizol.

 

SSRi

Delovanje: blokada ponovnega privzema serotonina.

Interakcije: možnost interakcije pri metabolizmu.

Predstavnik: cipramin

 

MAO inhibitorji

Delovanje: kompetitivna inhibicija preprečuje razgradnjo nevrotransmiterjev.

Predstavnik: moklobemid, fenelzin.

Interakcije: hrana bogata s tiraminom (pivo, siri, rdeče vino, suho meso, salame, avokado.

 

Pacient se zdravi z učinkovino fenelzin, svojci mu prinesejo švicarski sir. Ali ga pacient lahko zaužije, kaj naredite?

 

Ne sme ga zaužiti. Tiramin (snov, ki je v siru) se ne bo metaboliziral ampak bo zato narastel RR. Pomislimo na interakcijo, povemo zdravniku, odsvetujemo zaužitje, odnesemo sir.


Tetraciklični antidepresivi:

Mehanizem delovanja:

–        Blokada presinaptičnih inhibitornih alfa2 receptorjev,

–        Inhibicija ponovnega privzema noradrenalina, delno serotonina.

Predstavniki: ladiomil.

Neželeni učinek: hematološka toksičnost.

 

Stabilizatorji razpoloženja:

Litijev karbonat. Karbamazepin.

 

Parkinsonova bolezen

Zakaj pride do nje?

Zaradi izgube dopaminergičnih celic v substanci nigri. Pomanjkanje dopamina v ekstrapiramidalnem sistemu in bazalnih gangljih. Porušeno ravnotežje med dopaminom in acetilholinom.

Antiparkinsoniki

Z njimi želimo:

–        Povečati koncentracijo dopamina: levodopa

–        Agonisti dopamina

–        Antiholinergiki

–        MAO inhibitorji.

 

Epilepsija

–        Ponavljajoča, intenzivna, nekontrolirana, prehodna depolarizacija v možganih.

–        Generalizirani ali delni krči.

Vzrok:

–        Biokemično neravnotežje (elektroliti)

–        Strukturne spremembe (tumor, poškodba, bolezen).

Zdravljenje epilepsije z antikonvulzivi:

Predstavniki: apaurin, benobarbiton.

 

SPECIALNI DEL: 10. Poglavje

ANALGETIKI IN ANESTETIKI

 

  1. 1. Poznamo dve vrsti bolečine glede na mesto bolečine nociceptorjev:

–        Visceralna bolečina

–        Mišično – skeletna bolečina – somatska

 

  1. 2. Endogene substance, ki dražijo nociceptorje:

–        Bradikinin,

–        Prostaglandini,

–        Leukotrieni,

–        Histamin,

–        Serotonin.

 

  1. 3. Draženje receptorjev je lahko:

–        Kemično,

–        Termalno,

–        Mehansko.

 

  1. 4. Kaj so nociceptorji in vrste?

So receptorji senzoričnih živčnih končičev, ki so v koži, sluznici ali notranjih organih.

Vrste:

– Termični,

– Kemični,

– Mehanski.

 

  1. 5. Terapevtski pristop k zdravljenju bolečine?

–          Učinkovine, ki (selektivno) vplivajo na opiodne receptorje v možganih.

 

–          Učinkovine, ki blokirajo nevrotransmiterje in endogene stimulanse nociceptorjev (antihistaminiki, NSAR).

 

–          Učinkovine, ki podaljšajo delovanje noradrenalina in serotonina(triciklični antidepresivi, SSRi).

 

–          Učinkovine, ki blokirajo aktivnost nociceptorjev (adrenergiki – noradrenalin, klonidin; stimulansi GABA receptorjev – baklofen).

 

–          Učinkovine, ki pomirjajo spontano draženje živca (fenitoin, gabapentin).

 

  1. 6. Inhibitorni nevrotransmiterji in receptorji v možganih?

 

–        Endorfini → receptor »mi«(ų) → analgezija, respiratorna depresija, evforija, fizična odvisnost.

 

–        Dinorfini→ receptor »kapa« (k) → hipotermija, mioza, sedacija, analgezija.

 

–        Endogeni opioid ni znan → receptor »delta« (δ) → evforija, spremembe obnašanja, halucinacije.

 

–        Endogeni opioid ni znan → receptor »sigma« (σ) → disforični učinki, halucinacije.

 

–        Enkfalini → receptor »eta« (έ) → disforija, psihotični učinki.

 

  1. 7. Narkotični analgetiki?

So lahko:

–        Opiatni agonisti,

–        Opiatni delni agonisti,

–        Opiatni antagonisti.

 

Opiatni agonisti:

Interakcije: vplivajo na metabolizem.

Neželeni učinki: ortostatska hipotenzija, respiratorna depresija (pri predoziranju).

Delovanje: tako, da stimulirajo opiatne receptorje v možganih.

Predstavniki: morfin, metadon, tramadol.

 

Opiatni delni agonisti:

Interakcije: odtegnitveni sindrom (opiatni agonisti).

Neželeni učinki: odvisnost, ortostatska hipotenzija.

Delovanje: vezava na opiatne receptorje in delna aktivacija.

Predstavniki: pentazocin (Fotral).

Opiatni antagonisti:

Interakcije: odtegnitveni sindrom (opiatni agonisti in delni agonisti).

Neželeni učinki: hepatotoksičnost

Delovanje: kompetetivna vezava na opiatne receptorje.

Predstavniki: Nalokson (Revia – za zdravljenje odvisnosti od alkohola); Naltrekson; Nalmefen.

 

  1. 8. Princip delovanja nesteroidni analgetiki antipiretiki – NSAID?

–        Deluje tako, da se ireverzibilno ali reverzibilno vežejo na encim ciklooksigenazo.

–        Ovirajo nastajanje endogenih substanc, ki dražijo nociceptorje – prostaglandinov in drugih mediatorjev vnetja.

–        Zmanjšajo bolečino, preprečujejo povišano telesno temperaturo in zmanjšajo vnetno reakcijo.

–        Primer: acetilsalicilna kislina.

 

  1. 9. Vloga prostaglandinov?

–        Fiziološka vloga → predvsem preko delovanja COX – 1(konstitutiven encim, prisoten povsod po telesu, tudi v trombocitih):

¨     Zaščita želodčne sluznice,

¨     Hemostaza,

¨     Fiziologija ledvic,

¨     Nosečnost,

¨     Porod

–        Patofiziološka vloga → predvsem preko delovanja COX – 2 (inducibilen encim, ekspresija se poveča pri vnetju):

¨     Pospešeno nastajanje na mestu vnetja, vzpodbujajo vnetja, bolečino in vročino.

¨     Povzročajo vazodilatacijo in zavirajo agregacijo trombocitov.

¨     Nastajajo periferno in v CŽS.

 

 

  1. 10. NSAID – pregled?

Delovanje: inhibicija sinteze prostangladinov.

Neželeni učinki: GIT motnje, urtikarija, fotosenzibilizacija, bronhospazem.

Predstavniki: acetilsalicilna kislina, paracetamol, diklofenak (Naklofen), Ketonal, Nalgesin.

 

 

  1. 11. Anestetiki, delovanje, predstavniki?

Delovanje: zaprejo ali stisnejo Na kanalčke in s tem se prepreči depolarizacija in prenos signala po živčnem vlaknu.

 

Vrste:

–        Lokalni

–        Sistemski (centralni)

 

Splošni anestetiki:

v Inhalacijski:

–        NO (dušikov oksidul)

–        Fluorirani ogljikovodiki: Halotan, Enfluran, Izofluran, Sevofluran.

v Parenteralni:

–        Barbiturati: Tiopenton, Metoheksiton.

–        Propofol

–        Ketamin.

Delujejo na živčna vlakna v centralnem ŽS.

 

Lokalni anestetiki:

v Preprečijo prenos živčnih impulzov s perifernih živčnih vlaken v CŽS.

v Sistemske učinke preprečimo z dodatkom vazokonstriktorja (noradrenalina).

v Predstavniki:

–        Bupivakain,

–        Ropivakain,

–        Kokain,

–        Lingokain,

–        Prilokain,

–        Benzokain.

Kdaj lahko damo adrenergik lokalno?

Kadar želimo preprečiti izplavljanje, da se skrčijo žile.

SPECIALNI DEL: 11. Poglavje

KARDIOVASKULARNI SISTEM IN KRI

  1. 1. Srčno popuščanje, znaki?

 

  • Leva polovica srca – zastajanje tekočine v pljučih, ki se kaže z dušenjem, kratkim dihanjem, kašljem.
  • Desna polovica srca – zastajanje tekočine na periferiji, ki se kaže z otekanjem trebuha.
  • Pospešeno in šibko bitje srca.

 

 

  1. 2. Kardiotonični glikozidi?
  • So zdravila, ki povečujejo učinkovitost srčne mišice. Damo jih pri srčnem popuščanju, srčni kapi.
  • Način delovanja:

–        Pozitivno inotropno (povečajo moč kontrakcije srca ne pa frekvence; deluje obratno kot neg. kronotropno).

–        Negativno kronotropno (povečajo parasimpatično stimulacijo srca, počasnejši ritem; čuvajo oslabljeno srce).

Predstavniki: Digoksin, Digitoksin.

Neželeni učinki: interakcije in predoziranje.

Interakcije: vplivajo na ravnotežje elektrolitov (odvajala, diuretiki).

Primer: če damo pacientu, ki ima drisko kardiotonični glikozid lahko pride do interakcije. Npr. Lanitop.

 

  1. 3. Srčni ritem?

  • Oživčeno je s beta 1 in muskarinskimi receptorji.
  • Simpatikus (Beta1):

–        Poz. Inotropni,

–        + kronotropni,

–        ↑ AV prevodnost,

–        ↑avtomatizem,

–        ↓učinkovitost,

–        ↑poraba kisika

  • Parasimpatikus (M):

–        Neg. inotropni,

–        Neg. kronotropni,

–        ↓ AV prevodnost,

–        ↓avtomatizem.

 

  1. 4. Vzroki za nastanek aritmije?

  • Povečana avtomatizacija:

–        Beta adrenergiki,

–        Hipkaliemija,

–        Mehanični vrzoki,

–        Zdravila.

  • Naknadna sprožena aktivnost:

–        Miokardna ishemija,

–        Adrenergični stres,

–        Zastrupitev z digitalisom,

–        Odpoved srca.

  • Motnje v kroženju vzburjenja.

 

  1. 5. Kako se lotimo zdravljenja aritmije / terapevtski pristop k zdravljenju aritmije?
  • Vplivamo na avtonomno živčevje:

–        Simpatikus,

–        Parasimpatikus.

  • vpliv na ionske kanalčke:

–        Na kanalčki,

–        Ca kanalčki.

Za zdravljenje aritmije, poznamo različne razrede glede na mehanizem delovanja antiaritmikov. Pravi antiaritmik vzamemo glede na vzrok.

 

  1. 6. Uravnavanje krvnega tlaka?

Krvni tlak se uravnava po treh različnih mehanizmih:

  • Živčni sistem:

–        Senzorni receptorji v steni aorte in v karotidnih arterijah zaznavajo spremembe krvnega tlaka.

–        Pošljejo informacijo v vazomotorni center (alfa2 receptorji) v podaljšani hrbtenjači.

–        Vazomotorni center del avtonomnega živčevja pošlje sporočila v periferno žilje, pride do konstrikcije ali dilatacije.

–        Srčni center v podaljšani hrbtenjači, pošlje sporočilo v srce in se tem regulira hitrost in jakost utripa.

 

 

  • Endokrini sistem:

–        Simpatična stimulacija sredice suprarenalke, sprosti se adrenalin in noradrenalin v kri, pride do vazokonstrikcije.

  • Renalni sistem:

–        Renin – angiotenzin – aldosteron sistem.

 

  1. 7. Vrste hipertenzije glede na vzrok ter značilnosti?

  • Primarna oz. esencialna hipertenzija:

–        Se pojavlja v 95%

–        Različni vzroki: povečan vnos soli, debelost, prehrana, starost, kajenje, alkohol, premalo gibanja, genetska pogojenost.

  • Sekundarna:

–        Se pojavlja v 5%

–        Vzroki: poškodba ali napaka drugega organa; bolezen ledvic, tumor nadledvične žleze, abnormalnosti aorte, metabolni sindrom in debelost.

 

  1. 8. Terapevtski pristop k zdravljenju hipertenzije?
  • Zmanjšati volumen krvi,
  • Zmanjšati periferni žilni upor,
  • Zmanjšati hitrost bitja srca,
  • Zmanjšati moč srca.

 

  1. 9. Zdravila za zdravljenje hipertenzije?

Antihipertoniki – mehanizmi delovanja, vrste:

  • Simpatolitiki; blokatorji beta receptorjev; končnica: alol, olol; Predstavnik: Concor, Colior, Atenolol. Delovanje: preko simpatičnega ŽS direktno na srce. Zmanjšajo jakost delovanja srca. Neželeni učinki: bronhokonstricija.
  • Antagonisti aldosteronskih receptorjev,
  • Aktivatorji kanalčkov,
  • Inhibitorji ACE – angiotenzin pretvarjajočega enima (končnica: pril); Neželeni stranski učinek: neproduktiven kašelj.
  • Inhibitorji angiotenzin II receptorjev (končnica: sartan; Primer: Losartan).
  • Diuretiki,
  • Zaviralci Ca kanalčkov (končnica: dipin; Primer: Cordipin, Amlopin); Neželeni stranski učinek: rdečica obraza.
  • Periferni vazodilatatorji: delujejo direktno na periferijo, se ne uporabljajo sami. Predstavik: Hidralazin. Kombinacija, pogosto s prili in sartani, vedno dvojno delovanje.

 

  1. 10. Angina pektoris, znaki, cilji antianginalne terapije ter terapevtski pristop k zdravljenju angine pektoris?

Angina pektoris je tako imenovana »prsna bolečina«. Nastane zaradi ishemije srčne mišice, mišica nima dovolj kisika, energije. Bolečina se poslabša ob povečanem naporu, se širi v levo roko.

Cilji:

  • Uravnotežiti potrebe in preskrbo srčne mišice s kisikom; to naredimo tako, da:

–        Zmanjšamo delovanje srca in s tem metabolične potrebe miokarda (utrip, iztisni volumen).

–        Zvečamo perfuzijo srčne mišice (zmanjšamo spazem, preprečimo aterosklerozo, preprečimo tvorbo strdkov).

–        Preprečimo srčni infarkt.

–        Počivamo.

Terapevtski pristop k zdravljenju angine pektoris. Poznamo 4 različne skupine:

  • Zaviralci Ca kanalčkov (končnica: dipin; Primer: Cordipin).
  • Inhibitorji ACE – angiotenzin pretvarjajočega encima (končnica:pril; Neželeni učinki: neproduktiven kašelj).
  • Organski nitrati (primer: Nitrolingual).
  • Beta blokatorji (neželeni učinek; rdečica obraza).

 

  1. 11. Hemostaza

Odziv telesa, ko pride do poškodbe:

  • Vazokonstrikcija (krčenje žil),
  • Aktivacija in agregacija trombocitov na mestu poškodbe (zaprejo steno),
  • Stabilizacija strdka s fibrinom (tvorba fibrina, preplete se med seboj in nastane krvni strdek),
  • Fibrinoliza: plazminogen v plazmi se pretvori v plazmin, ki razgradi fibrin.

  1. 12. Razvoj tromboze ter vrste trombov?
  • Plak se nalaga na krvne žile in trombociti se začnejo agregirati na krvnem mestu. Nastane krvni strdek, ki se odlušči, zamaši žile in nastane infarkt (v srcu, možganih).
  • Plak ali spazem povzroči zožitev žil in slabšo prekrvavljenost tkiv.
  • Zmanjša se pretočnost krvi – tveganje za nastanek strdkov.
  • Nastajajoči plak lahko poči in na takem mestu nastane strdek, ki lahko delno ali popolnoma zamaši žilo.
  • Zamašitev žil vodi v možgansko kap in miokardni infarkt.

Vrste trombov – 2 vrsti:

  • Arterijski tromb:

–        Nastanek arterijskega tromba je ponavadi povezan z aterosklerozo.

–        Arterijski tromb (beli tromb) ima zelo velik delež trombocitov.

  • Venski tromb:

–        Nastanek venskega tromba je ponavadi povezan s stazo (zastajanjem) krvi.

–        Venski tromb (rdeči tromb) ima majhen delež trombocitov in je bogat s fibrinom.

 

  1. 13. Terapevtski pristop pri trombozi / vrste antitrombotikov?
  • Antikoagulanti: zavirajo tvorbo fibrina in tako preprečujejo nastajanje strdkov v žilah. Predstavniki: heparin, nizkomolekularni heparin, varfarin.
  • Fibrinolitiki: pospešijo pretvorbo plazminogena v plazmin, razkroj strdka (fibrina) in zmanjšajo njegovo obstruktivno delovanje. Predstavniki: streptokinaza, urokinaza.
  • Antiagregacijske učinkovine: Preprečijo agregacijo trombocitov in nastajanje strdkov. Predstavniki: acetilsalicilna kislina, dipridamol, tiklopidin (PLAVIX).
  • Hemoreološke učinkovine: poveča fleksibilnost eritrocitov.

 

  1. 14. Antikoagulanti, vrste, delovanje, interakcije?

  • Heparin: povečuje aktivnost naravnega inhibitorja koagulacije antitrombina III. Pozor: tveganje za hemoragijo → antidot je protamin sulfat. Velike molekule heparina povzročajo trombocitopenijo.
  • Nizkomolekularni heparin: bolj prečiščen, manj trombocitopenije, daljša razpolovna doba, boljša biološka uporabnost. Primer: Enoksaparin, Darteparin, Zaščitena imena: Fragmin, Clexane, Fraxiparine.
  • Varfarin: je kompetitivni antagonist vitamina K. Inhibira epoksidno reduktazo in preprečuje tvorbo faktorjev strjevanja krvi. Vitamin K sodeluje kot koencim epoksidne reduktaze pri sintezi protrombina in faktorjev II, VII, IX in X v jetrih.

Pozor: Tveganje za hemoragijo! Antidot je vitamin K! Varfarin ima številne druge interakcije z drugimi zdravili!

 

  1. 15. Fibrinolitiki, predstavniki, delovanje?

 

Delovanje: pospešijo pretvorbo plazminogena v plazmin, razkroj strdka (fibrina) in zmanjšajo njegovo obstruktivno delovanje.

Predstavniki / encimi:

  • Streptokinaza: bakterijski izvor; tveganje za alergijsko reakcijo.
  • Urokinaza: humani izvor; manj alergen, visoka cena!
  • Rekombinantni aktivator tkivnega plazminogena: rekombinantni izvor, ni alergen, specifično deluje na strdke, manj hemoragičnih epizod, visoka cena!

Pozor: visoko tveganje za hemoragijo!

 

  1. 16. Antiagregacijske učinkovine

Delovanje: Delujejo tako, da preprečijo agregacijo trombocitov in nastajanja strdkov.

Predstavniki:

  • Acetilsalicilna kislina
  • Dipiridamol,
  • Abciksimab,
  • Sulfinipirazol,
  • Tiklopidin, klopidogrel,
  • Cilostazol.

  1. 17. Hemoreološke učinkovine – Pentoksifilin?

Delovanje:

  • Izboljša reološke lastnosti krvi:

–        Fleksibilnost eritrocitov

–        Koncentracija fibrinogena.

Neželeni učinki:

–        GIT: bruhanje, dispepsija

–        CŽS: vrtoglavica, glavobol

–        KVS, respiratorni: aritmije, bolečine v prsih, plitko dihanje.

Interakcije:

–        Poveča učinek antihipertenzivov

–        Poveča koncentracijo teofilina.

 

  1. 18. Diuretiki, delovanje in predstavniki?

Delovanje:

  • Zdravila, ki povečujejo izločanje vode:

–        Diuretiki preprečujejo reabsorpcijo Na+ v različnih delih ledvic.

–        S povečanim izločanjem Na+ se poveča izločanje vode.

  • Zmanjšajo volumen krvi in venski tlak:

–        Zmanjša se polnilni volumen srca.

–        Zmanjša se iztis ventrikularni volumen krvi.

–        Zniža se krvni tlak.

–        Zmanjšajo se edemi – poveča se kapilarna reabsorpcija tekočine.

Predstavniki:

  • Inhibitorji karboanhidraze
  • Diuretiki henlejeve zanke: zavirajo natrij – kalij – klorid. Predstavnik: Furosemid – Edemid, Lasix.
  • Tiazidni diuretiki: zavirajo natrij – klorid transport. Predstavnik: Hidroklorotiazid – Amlodipin → v kombinaciji z ostalimi zdravili. Neželeni učinek: hipokaliemija (pomanjkanje Kalija → potrebno dodajanje)!
  • Kalij varčni diuretiki: povzročijo reabstorpcijo, K se ohrani. Predstavnik: Amilorid; Aldakton).

 

Ali je pri zdravljenju z diuretiki vedno potrebno pacientu dodajati Kalij?

Ne, ker nekateri izmed diuretikov so kalij varčni. Tako, da pri takih ne pride do hipokaliemije. Če bi pri takem diuretiku dodajali Kalij bi prišlo do hiperkaliemije in bi s tem pacientu škodili, ter ga zastrupili.

 

  1. 19. Ateroskleroza,  vzrok ter zdravljenje ateroskleroze?

 

  • V arterijah se razvijejo maščobne obloge, ki zmanjšujejo pretok krvi.
  • Vzrok:

–        Hiperlipidemija (povišan holesterol),

–        Genetski dejavniki,

–        Sekundarni dejavniki.

Transport lipidov:

  • Trigliceridi in holesterol iz hrane:

–        Se absorbira s pomočjo žolčnih kislin.

–        Po krvi se prenašajo v obliki lipoproteinov (molekule, ki so proteini in na sebe vežejo lipide): VLDL (trigliceridi), LDL (škodljiv), HDL (dober).

–        VLDL in LDL prenašajo trigliceride in holesterol v periferne celice (tudi v žile).

–        HDL prenaša holesterol v jetra → metabolizem.

  • V jetrih se iz holesterola tvorijo žolčne kisline:

–        Izločajo se z žolčem (maščobe).

–        Vstopajo v enterohepatično kroženje.

  • V celicah (perifernih in jetrnih) nastaja holesterol s pomočjo encima hidroksimetil glutaril koencim A reduktaza (poseben encim, ki tvori holesterol).

 

Antihiperlipemiki:

  • Anionske izmenjalne smole: Predstavnik: Holestipol, Holestiramin.
  • Niacin: Predstavnik: niacin. Derivati nikotinske sinteze. Neželeni učinki: miopatija.
  • Fibrati: vzpodbujajo lipolizo v celicah. Predstavnik: Ciprofibrat, Gemfibrozil, »Elmogan«.  Neželeni učinki: miopatija.
  • Inhibitorji HMG – CoA Reduktaze: delovanje: zavirajo sintezo holesterola v jetrih, zato se poveča odstranjevanje LDL iz krvi. Interakcije možne z drugimi zdravili. Predstavniki: končnica – Statin → Atovastatin, Cerivastatin. Neželeni učinki: miopatija (ni moči v mišicah).

 

SPECIALNI DEL: 12. Poglavje

RESPIRATORNI SISTEM

  1. 1. Zgornji respiratorni trakt struktura, oživčenje, učinkovine za zdravljenje zgornjega dela respiratornega sistema?

 

Struktura:

–        Nos,

–        Nosna votlina,

–        Sinusne votline,

–        Žrelo.

Oživčenje:

–        Parasimpatično – holinergično:

v Vazodilatacija,

v Stimulacija sekretornih celic – izločanje sluzi.

–        Simpatično – alfa adrenergično:

v Vazokonstrikcija.

Učinkovine za zdravljenje zgornjega dela respiratornega sistema / terapevtski pristop?

–        Antihistaminiki:

v Antagonisti histaminskih receptorjev H1 (se nahajajo v dihalih in koži).

v Sistemsko delovanje

–        Dekongestivi:

v Alfa adrenergični stimulansi.

v Povzročijo vazokonstrikcijo nazalne mukoze.

–        Protivnetna zdravila:

v Glikokortikoidi,

v NSAID,

v Kromoglikat natrij.

 

  1. 2. Antihistaminiki H1?

 

Delovanje: kompetitivni antagonisti za histaminski receptor H1 v arteriolah, kapilarah in sekretornih žlezah sluznic; zmanjša se delovanje histamina.

Interakcije: antidepresivi, uspavala, alkohol.

Neželeni učinki: delujejo na CŽS: sedacija, zamegljen vid, kognitivne motnje.

Predstavniki: Claritine, Flonidan.

 

  1. 3. Dekongestivi?

v So zdravila, ki skrčijo žile in zmanjšajo edem, zmanjšajo krvavitev ter zmanjšajo količino sluzi.

Delovanje: simpatomimetično – stimuliranjo alfa adrenergične receptorje  v membranah nosne sluznice.

Neželeni učinki: hipertenzija, zlasti pri sistemski aplikaciji.

Predstavniki: Efedrin, Nafazolin (Operil, Fenilefrin).

Kapljic ne smemo predolgo časa jemati, ker ni dobro če so žile dlje časa skrčene.

 

  1. 4. Protivnetna zdravila?

v Za zdravljenje vnetja zgornjega dela respiratornega sistema. Kadar nastopi huda alergična reakcija.

Vrste:

v Glukokortikoidi:

–        Zmanjšajo vnetje, vplivajo direktno na imunski proces. Vplivajo na celice vnetja (nevtrofilce, makrofage, celice pomagalke → pride do manjše produkcije prostaglandinov, citokinov, histamina).

–        Aplikacija je površinska (izjemoma sistemska).

–        Učinek se pokaže šele po nekaj dneh.

–        Neželeni učinki: pekoča nosna sluznica.

 

v Nesteroidni analgetiki antirevmatiki:

–        Acetilsalicilna kislina, paracetamol (Tantumverde).

–        Zmanjšajo vnetje, salicilati in paracetamol (sistemsko) znižujeta tudi povišano telesno temperaturo, delujejo protibolečinsko.

–        Aplikacija: sistemska (salicilati in paracetamol) ter lokalna (benzidamin).

–        Neželeni učinki: draženje želodčne sluznice, otrplost, pikanje na sluznici.

 

v Pripravki s kafro in mentolom:

–        Lokalna aplikacija

–        Niso primerni za majhne otroke (ker lahko pride do Bronhospazma)!

 

v Pripravki za pomirjanje razdražene sluznice:

–        Rastlinski zdravilni pripravki (gorski mah, slez).

v Antiseptiki:

–        Snovi, ki uničijo mikroorganizme na živi koži ali sluznici.

–        Cetilpiridinijev klorid (v septoletah).

–        Lokalna aplikacija.

 

  1. 5. Spodnji respiratorni trakt struktura, oživčenje, učinkovine za zdravljenje spodnjega dela respiratornega sistema?

Struktura:

–        Sapnik,

–        Bronhiji,

–        Bronhioli,

–        Alveole,

–        Pljučne žile,

–        Prevlečene s sluznico s sekretornimi žlezami – mukozne in serozne.

Oživčenje:

–        Parasimpatično:

v  Odgovorno za povečano izločanje seroznih žlez – vodeni izločki.

v  Gladke mišice traheobronhialnega drevesa – bronhokonstrikcija.

–        Simpatično:

v Predvsem beta 2 receptorji.

v Bronhodilatacija.

v Manj izločanja sluzi.

Učinkovine za zdravljenje spodnjega respiratornega sistema / terapevtski pristop?

 

v Kašelj – zaščitni mehanizem, refleks, da se očisti dihalna pot. Eden od prvih znakov bolezni pljuč.

–        Refleks, ki se sproži zaradi draženja dihalnih poti.

–        Aferentna vlakna iz sluznice potujejo v podaljšano hrbtenjačo, eferentna vlakna pa pošiljajo signal za sproženje kašlja v respiratorne mišice.

–        Namen je čiščenje dihalnih poti.

–        Lahko je produktiven ali neproduktiven.

 

v Ekspektoransi: povečajo izločanje seroznih žlez, utekočinijo sluz in olajšajo izkašljevanje.

 

v Antitusiki: zavirajo center za kašelj v podaljšani hrbtenjači ali blokirajo aferentna vlakna.

 

 

v Mukolitiki: zmanjšajo viskoznost sluzi in olajšajo izkašljevanje.

 

Ekspektoransi

Delovanje: pospešujejo izločanje sluzi pri suhem neproduktivnem kašlju, pospešujejo tudi izločanje seroznih celic in tako redčijo sluz. Za izkašljevanje.

Predstavniki: rastlinski pripravki, eterična olja.

 

Antitusiki

Delovanje: centralno pomirjajo refleks za kašelj v podaljšani hrbtenjači.

Predstavniki: kodein, folkodin.

 

Mukolitiki

Delovanje: redčijo sluz.

Predstavniki: acetilcistein (Fluimukan).

 

  1. 6. Astma, definicija, ukrepi, terapevtski pristop?

v Astma je vnetna bolezen bronhijev in bronhiolov.

v Obdobja akutne reverzibilne obstrukcije dihalnih poti (bronhokonstrikcija).

v Vzrok je vnetje zaradi infekcije, zunanjih ali psihogenih dražljajev ali preobčutljivostne reakcije.

v Dolgoročno zdravljenje:

–        Glukokortiokidi (protivnetna zdravila),

–        Kromoglikati,

–        Modifikatorji levkotrienov,

–        Beta agonisti – dolgodelujoči,

–        Ksantini.

v Kratkoročno zdravljenje:

–        Beta agonisti – kratko delujoči,

–        Antiholinergiki,

–        Sistemski glukokortikoidi.

Zunanji vzroki:

–        Virusne infekcije, alergeni, hladen zrak, suh zrak, dim.

 

Notranji vzroki:

–        Emocionalni stres (psihogeni vzroki).

Pri astmi pride do:

–        Konstrikcija gladkih mišic bronhiolov.

–        Povečano izločanje sluzi.

–        Obstrukcija dihalnih poti.

–        Zmanjšana izmenjava plinov.

–        Kašelj, težko dihanje, piskanje.

2 poti prenosa dražljajev pri astmi:

–        Ekstrinzična astma:

v  Dražljaj,

v  Mastocit,

v  Degranulacija,

v  Histamin,

v  Povečana permeabilnost kapilar,

v  Vazodilatacija,

v  Povečano izločanje sluzi,

v  Bronhokonstrikcija.

 

–        Intrinzična astma:

v Parasimpatična stimulacija,

v Povečanje sluzi,

v Bronhokonstrikcija.

Terapija:

v Beta adrenergični bronhodilatatorji:

Delovanje: povzročijo bronhodilatacijo, zmanjšajo izločanje histamina. Olajševalci.

Neželeni učinki: ker delujejo na beta 1 receptorje pride do neželenih učinkov (tahiakrdija, palpitacija, hipotenzija).

Predstavniki: Ventolin, Seretide.

v Antiholinergični bronhodilatatorji:

Delovanje: zavirajo holinergične receptorje, zmanjša se bronhokonstrikcija in izločanje sluzi.

Neželeni učinki: tahikardija.

Predstavniki: Ipratropium.

v Metilksantinski bronhodilatatorji:

Pri otrocih.

Predstavniki: teofilin.

 

 

Bronhitis in emfizem

v Bronhodilatatorji,

v Protivnetne učinkovine,

v Terapija s kisikom.

Glukokortiokoidi

v Zmanjšanje:

–        Povečane bronhialne odzivnosti.

–        Vnetnih celic v vnetišču.

–        Žilne permeabilnosti (prepustnosti).

–        Izločanje mukusa.

v Povečanje:

–        Ekspresije genov beta 2 adrenergične receptorje.

v Odpravljanje:

–        Asmatičnega vnetja (ne popolno).

v Preprečevanje:

–        Razvoja ireverzibilnih strukturnih sprememb dihalnih poti.

–        Simptomov, pogostih poslabšanj astme.

v Neodzivnost – vzroki:

–        Zmanjšano število receptorjev.

–        Spremenjeni receptorji.

–        Zmanjšana afiniteta do receptorjev.

Predstavniki:

v Glukokortikoidni antiasmatiki: primer: Serotide. Neželeni učinek: lokalno hripavost, suha usta, glivične infekcije.

v Antileukotrienski antiasmatiki: primer: montelukast. Ne pride do vezave na mastocite.

 

SPECIALNI DEL: 13. Poglavje

GASTROINTESTINALNI TRAKT

 

  1. 1. Oživčenje želodca ter želodčne motnje?

Oživčenje:

–        Parasimpatično → pospešuje izločanje prebavnih sokov in peristaltike.

–        Simpatično → zavira izločanje prebavnih sokov in peristaltike.

Poznamo 2 vrsti želodčnih motenj:

–        Gastroezofagealni refluks (GERB): vračanje kisle želodčne vsebine v požiralnik. Vzroki: oslabljena funkcija sfinktra, počasno praznjenje želodca, hiatalna hernija (kila), debelost, prenajedanje, alkohol, gazirane pijače.

–        Peptični ulkus: porušeno razmerje med agresivno želodčno vsebino in zaščito želodčne sluznice – razjeda v sluznici želodca (motnja v zaščiti) ali dvanajstnika (preveč kisline). Vzroki: prekomerno izločanje želodčne kisline.

 

  1. 2. Terapevtski pristop pri GERB in peptičnem ulkusu?

 

–        GERB:

v Zmanjšanje kislosti želodčne vsebine (antacidi).

v Povečanje tonusa piloričnega sfinktra.

v Povečanje peristaltike in praznjenje želodčne vsebine (prokinetiki).

–        Peptični ulkus:

v Nevtralizacija želodčne vsebine (antacidi).

v Zmanjšanje izločanja želodčne kisline.

v Zmanjšanje izločanja prebavnih sokov.

v Povečanje izločanja zaščitnih snovi

v Fizikalna zaščita sluznice.

v Odstranitev povzročitelja Helicobacter pylori.

 

Antacidi:

Delovanje: so šibke baze, ki nevtralizirajo želodčno kislino nad pH 4 je neaktiven tudi pepsin.

Interakcije: antacidi zmanjšajo absorpcijo nekaterih zdravil, zato je potrebno počakati, da jih zaužijemo 2 uri pred ostalimi zdravili. Ne skupaj z ostalimi (Npr. Rutacid, Gastal).

Antagonisti histaminskih H2 receptorjev

Delovanje: blokirajo histaminske H2 receptorje in tako zmanjšajo izločanje kisline.

Predstavniki: Ranitidin – RANITAL, ULFAMID.

 

Inhibitorji protonske črpalke

Delovanje: zmanjšajo bazalno in stimulirano izločanje želodčne kisline. Blokirajo črpalko.

Predstavniki: končnica Prazol; omeprazol, lansoprozol.

 

Prokinetiki

Delovanje: preprečuje vračanje želodčne kisline nazaj v požiralnik. Pospešuje motiliteto.

Predstavniki: Reglan.

 

Spazmolitiki

Delovanje: blokirajo holinergične muskarinske receptorje, zmanjša se izločanje želodčne kisline.

Predstavnik: Buskupan.

 

  1. 3. Nauzea in bruhanje in terapevtski pristop pri bruhanju?

Nauzea:

–        Neprijeten občutek v želodcu.

–        Hladen znoj, bledica, slinjenje.

–        Zmanjšan mišični tonus želodca.

–        Duodenalne kontrakcije in refluks vsebine iz dvanajstnika.

Dvigovanje:

–        Mučna spazmodična respiratorna gibanja proti zaprtemu poklopcu.

–        Kontrakcije abdominalnih mišic, diafragme in prsnega koša.

Bruhanje ima 3 stopnje:

–        Mehanoreceptorji in kemoreceptorji v želodcu in črevesju

–        Močne refluksne kontrakcije prsne in želodčne muskulature ter spuščanje diafragme.

–        Odprtje kardialnega sfinktra.

–        Hitra izpraznitev želodčne vsebine.

–        Refluksni mehanizem.

Terapevtski pristop:

–        Antiemetiki dopaminski antagonisti:

Delovanje: inhibicija dopaminskih receptorjev na živčni poti do centra za bruhanje v možganih.

Predstavnik: Haldol

 

–        Antiemetiki serotoninski antagonisti:

Predstavnik: Kitryl, Oban, Izofran.

Pri kemoterapiji vedno apliciramo.

 

–        Antiemetiki antiholinergiki:

Predstavnik: Dramina

Delovanje: zmanjševanje aktivnega izločanja želodčne sluznice. Deluje proti bruhanju.

 

  1. 4. Naštej vrste laksativov?

v Oosmotski laksativi: PORTALAK.

Delovanje: Tvorijo hipertonično črevesno vsebino, ki povleče vodo. Magnezijev sulfat in hidroksid, glicerol rektalno.

v Stimulantni laksativi: DULCOLAX, NOVOLAX.

Delovanje: Direktno dražijo črevesje in pospešijo peristaltiko. Ricinovo olje (deluje na ileum).

v Mehčalci blata: Glycerinske svečke.

Delovanje: povlečejo vodo v črevesno vsebino in jo tako zmehčajo.

v Lubrikanti: olja, tekoči parafin.

Delovanje: prevlečejo črevesno steno in olajšajo prehod blata.

v Vlaknine in drugi povečevalci črevesne mase.

 

 

  1. 5. Kaj so antidiaroiki in naštej jih vsaj 3?

Zdravila, ki jih apliciramo pri pacientu, ki ima diarejo.

 

Predstavniki:

v Antibiotiki: za zdravljenje hudih bakterijskih infekcij.

v Lokalno delujoči: adsorbirajo vodo ali toksine; aktivno oglje.

v Sistemsko delujoči: za zdravljenje driske. Npr. Seldiar.

 

 

  1. 6. Zdravila pri vnetni črevesni bolezni?

v Glukokortikoidi: protivnetno delovanje.

v Sulfonamidni derivati: delovanje podobno kot NSAIR.

 

  1. 7. Antihemoroidna zdravila?

 

v Lokalno lajšanje bolečin, vnetja.

v Lokalni anestetiki (benzokain).

v Glukokortikoidi (zmanjšajo vnetje).

v Vazokonstriktorji.

v Adstringenti.

 

SPECIALNI DEL: 14. Poglavje

KEMOTERAPEVTIKI

  1. 1. Mehanizem delovanja kemoterapevtikov?

v Motijo sintezo proteinov na ribosomu; motijo replikacijo DNA ali sintezo RNA – motijo transkripcijo.

v Motijo sintezo celične stene.

v Vplivajo na permeabilnost celične membrane in motijo transport v in iz celice.

v Zavirajo sintezo folne kisline, ki sodeluje v sintezi nukleinskih kislin – zavirajo sintezo nukleinskih kislin.

 

  1. 2. Antibiotiki definicija in delovanje?

Antibiotiki so snovi, ki jo sintetizira en mikroorganizem in zavira rast drugega mikroorganizma.

Delovanje:

–        Antibiotiki, ki motijo sintezo celične stene → minimalni vpliv na človeški organizem. Predstavniki: Penicilin, Cefalosporini, Vankomicin.

–        Antibiotiki, ki zavirajo sintezo proteinov.

–        Sintezne antibakterijske spojine z vplivom na metabolizem.

–        Antibiotiki z vplivom na permeabilnost plazemske membrane.

–        Sintezne antibakterijske spojine, ki zavirajo replikacijo DNA.

 

Naravni penicilini

Interakcije: peroralni kontraceptivi → motena bakterijska flora zmanjša enterohepatično kroženje estrogenov, manjša absorpcija, manjša učinkovitost.

 

Širokospektralni penicilini

Klavulanska kislina + amoksicilin: Amoksiklav, Betaklav.

Kislina blokira beta laktamaze. Amoksicilin pa uniči bakterije.

 

 

 

  1. 3. Kaj so cefalosporini?

So skupina betalaktamskih antibiotikov. Imajo daljšo razpolovno dobo.

Interakcije: alkohol (disulfiramski efekt – ↑RR, rdečica na obrazu, strah).

 

  1. 4. Aminoglikozidi?

Spadajo med antibiotike, ki zavirajo sintezo proteinov. Uporabljamo jih bolj za lokalno uporabo.

Neželeni učinki: so ireverzibilni.

 

  1. 5. Makrolidi?

Edini antibiotiki, ki so manj toksični.

Predstavnik: Sumamed. Acidolabilni (gastrorezistentne oblog → ne smemo jih streti, ker izgubijo svojo učinkovitost).

 

  1. 6. Antimikotiki?

Za zdravljenje glivičnih obolenj.

Glivične infekcije:

v Sistemske: redke.

v Lokalne: pogostejše, vlažno okolje spodbuja rast.

v Oportunistične: pri terapiji z antibiotiki v nosečnosti se razmnožijo normalno prisotne glivice (candida albicans) zaradi spremenjenih razmer.

 

Pacient jemlje terapijo Ketokonazol. Spada v skupino antimikotikov. Do interakcij lahko pride na nivoju metabolizma, vpliva na jetrne encime.

 

  1. 7. Kaj pomeni rezistenca na antibiotik?

Bakterije razvijejo posebne mehanizme, da se lahko branijo proti antibiotikom. Nekatere razvijejo encime.

  1. 8. Razlika med bakterijsko celico in celico sesalca?

Bakterijska celica ima poleg celične membrane tudi bakterijsko steno. Celici daje oporo, ščiti pred zunanjim okoljem.

Sesalska celica nima membrane.

  1. 9. Kaj pomeni selektivna toksičnost?

Neka antibiotična snov se odraža samo na določeni vrsti celic, samo na bakterijski. Se pravi. Da uniči samo določene celice, ne človeških.

 

  1. 10. Kaj so antiseptiki in dezinficiensi?

Oboji uničujejo mikroorganizme, lahko tudi viruse.

Antiseptiki – uničujejo mikroorganizme na koži in sluznicah.

Dezinficiensi – uničujejo mikroorganizme na predmetih.

Delovanje:

–        Dezinficiensi so bolj toksični, uporabljajo se v višjih koncentracijah.

–        Ne zagotavljajo nujno sterilnosti.

 

 

SPECIALNI DEL: 15. Poglavje

ANTINEOPLASTIKI IN IMUNOMODULATORJI

 

–      Zdravila z vplivom na imunski sistem.

–      Zdravila za zdravljenje raka uničujejo rakave celice. Vključujejo se v eno izmed faz delitve celice.

 

Prvo zdravljenju pri raku so nespecifične citotoksične spojine:

Delovanje: preprečimo delitev zdravih celic. Celice, ki se najhitreje delijo so: prebavne celice, lasje, spolne celice, krvne celice.

Specifične citotoksične spojine:

–        Delujejo samo na celice, ki so v fazi delitve.

–        Poznamo 2 različni fazi:

v Inhibitorji S faze

v Inhibitorji M faze

  1. 1. Imunomodulatorji, ki stimulirajo imunost?

So zdravila, ki zavirajo ali spodbujajo imunski sistem.

Vrste:

v Antiserumi:

–        Dajejo takojšnjo kratkotrajno imunsko zaščito, ko lastni imunski sistem še ne deluje.

–        Pasivna imunizacija.

–        Imunoglobulini (protitelesa humanega izvora).

–        Protistrupi (protitelesa proti živalskim strupom).

–        Antitoksini (protitelesa proti bakterijskim toksinom).

–        Neželeni učinki: alergijske reakcije.

v Vakcine:

–        Izpostavitev antigenu v neškodljivi obliki senzibilizira organizem.

–        Tvorijo se spominske celice.

–        Ob ponovnem stiku z antigenom se sproži lasten imunski odziv.

–        Aktivna imunizacija (organizem sam sebi tvori protitelesa).

–        Neželeni učinki: lokalno vnetje,.

 

 

  1. 2. Imunomodulatorji, ki zavirajo imunost?

–        Preprečevanje reakcije zavračanja po transplantacijah.

–        Terapija avtoimunih bolezni.

Uporabljamo 4 vrste:

–        Kortikosteroidi

–        Antimetaboliti

–        Monoklonska protitelesa

–        Antibiotiki.

 

SPECIALNI DEL: 16. Poglavje

ZDRAVILA Z VPLIVOM NA RAST, RAZVOJ IN METABOLIZEM

 

  1. 1. Katere hormone izloča hipofiza?

 

v Hormoni sprednjega režnja hipofize:

–        Adenokortikotropni hormon (ACTH) – kortokotropin,

–        Folikle stimulirajoči hormon (FSH),

–        Rastni hormon (GH),

–        Luteinizirajoči hormon (LH),

–        Prolaktin (PRL).

v Hormoni zadnjega režnja hipofize:

–        Antidiuretični hormon (ADH),

–        Oksitocin.

 

  1. 2. Naštej hormone ščitnice?

–        Tiroksin (T4), trijodtironin (T3),

–        Kalcitonin.

 

  1. 3. Terapevtski pristop pri bolezni ščitnice?

 

–        Hipotiroidizem: dodajanje tiroksina ali trijodtironina.

–        Hipertiroidizem: preprečevaje sinteze ščitniških hormonov; beta blokatorji.

–        Motnje kalcitonina: dodajanje sinteznega kalcitonina.

  1. 4. Trebušna slinavka?

Je žleza z dvojnim izločanjem. Je endokrina in eksokrina žleza.

Eksokrina funkcija:

– Prebavni encimi (prebava  ogljikovodikov, proteinov, lipidov, nukleinskih kislin)

– Visok pH – nevtralizacija kisle želodčne vsebine.

Endokrina funkcija:

–      Langerhansovi otočki,

–      Alfa celice izločajo glukagon, ta zvišuje koncentracijo glukoze v krvi.

–      Beta celice izločajo inzulin, ta znižuje koncentracijo glukoze v krvi.

 

  1. 5. Terapevtski pristop pri diabetesu?

–      Dodajanje inzulina:

v Kratko delujoči,

v Srednje dolgo delujoči,

v Dolgo delujoči,

v Dvofazni.

  1. 6. Zakaj dajemo inzulin samo po peroralni poti?

Ker je proteinska beljakovina. In bi ga pakreas izločil. Proteaze v prebavilih bi ga razgradile in bi bil neučinkovit.

 

  1. 7. Različni mehanizmi po katerih dajemo zdravila po peroralni poti?

 

–        Bigvanidni antidiabetiki; Primer: Glukofage, Aglurad.

–        Antidiabetiki sulfonilsečnine; Primer: Dilaprel, Amaril.

–         Meglitinidni antidiabetiki; Primer: Novanorm.

–        Antidiabetiki tiazolidindioni; Primer: Avandija.

–        Antidiabetiki inhibitorji amilaz; Primer: Glukobajt.

  1. 8. Terapevtski pristop estrogeni / progestini?

Estrogeni:

–        Nadomestna terapija v menopavzi,

–        Kontracepcija.

Progestini:

–        Uporaba pri hirsutizem (prekomerna aktivnost ovarija),

–        Endometrioza,

–        Hipoplazija uterusa in amenoreja,

–        Grozeči splav,

–        Kontracepcija.

 

  1. 9. Ali je zaščita pri spolnih odnosih ista, če oseba jemlje antibiotik in oralni

kontraceptiv?

Ne. Potrebna je dodatna zaščita.

 

  1. 10. Značilnosti vitaminov?

–        Nujno so potrebni za življenje.

–        Telo jih samo ne more sintetizirati.

–        Pridobiti jih moramo s hrano.

–        Dve veliki skupini vitaminov: v maščobah topni in v vodi topni vitamini.

 

  1. 11. Ali lahko pride do prekomernega odmerka vitaminov?

Da. In sicer pri tistih vitaminih, ki so v maščobah topni.

  1. 12. V maščobah topni vitamini?

Vitamin A – potreben za normalno delovanje očesne retine.

Vitamin E – deluje kot antioksidant in varuje esencialne celične sestavine pred oksidacijo.

 

  1. 13. V vodi topni vitamini?

Vitamin B1 – potreben za delovanje živčevja in tvorbo energije.

Folna kislina – potrebna za rast in reprodukcijo celic.

 

  1. 14. Minerali?

–        So anorganske snovi, kemijski elementi, prisotni v naravi.

–        V organizem jih vnašamo s hrano.

–        Funkcije v organizmu:

v Ključne sestavine v strukturi kosti in zob.

v Vplivajo na strjevanje krvi.

–        Makroelementi: Na, K, Ca, Mg, P.

–        Mikroelementi: Fe, Cu, Zn, J, Se.

 

  1. 15. Makroelementi?

Kalcij (Ca) – sestava kosti, zob, strjevanje krvi.

Natrij (Na) – ravnotežje vode, kontrakcija mišic.

 

  1. 16. Mikroelementi?

Železo (Fe) – sestavina hemoglobina.

Fluor (F) – sestavina kosti in zob.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja