FRM – opredelitev
Vzpodbujanje bolnikovega telesnega in kognitivnega funkcioniranja, aktivnosti v okolju, sodelovanja v družbi ter prilagajanje bolnikovega okolja njegovim potrebam.
Izvaja preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacijo bolezni in poškodb pri osebah s telesnimi in duševnimi motnjami.
FRM
● Fizikalna terapija
● Rehabilitacija
● “Rehabilitare” = vzpostaviti nekaj ali usposobiti nekoga v prvotno stanje
● Usklajeno medicinsko, psihološko in socialno ukrepanje in poklicno usposabljanje oseb z določeno okvaro ali prizadetostjo, prirojeno ali pridobljeno
FRM – Rehabilitacija:
- Kdo
- Kdaj
- Kje
- Kako?
FRM – Rehabilitacija: nivoji obravnave
FRM – IRSR
Terciarna ustanova
● Klinika za FRM: 6 hospitalnih oddelkov + ambulant
● Ambulantno terapevtska služba
● Ambulante za FRM
● Internistična diagnostika
● Nevrološka diagnostika (EMG, EEG, SEP, MEP)
● Center za ortotiko in protetiko
● Center za poklicno rehabilitacijo
● Služba za raziskave
● Knjižnica
FRM – IRSR: Klinika
● Timski pristop
● Bolnik je član tima in aktivni udeleženec lastne rehabilitacije
● Zaželeno je sodelovanje svojcev
● Zgodnja /odložena
IRSR- Center za ortotiko in protetiko
● Ambulanta za ortotiko:
● Ortoze za zg. in sp. ude
● B po poškodbah
● B po nevroloških obolenjih
● Ortopedska obutev
● Ambulanta za protetiko
● Odvzem mer
● Proizvodnja ortoz in protez
● Razvoj
Fizikalna terapija
Fizikalna terapija – uvod
Namen:
Seznaniti se z:
● Vrstami fizikalne terapije in načinom njihovega delovanja ter pričakovanimi učinki
● Indikacijami
● Kontraindikacijami
Opredelitev:
● Physis = narava
● Therapeia = zdravljenje
● Nekoč: “Zdravljenje z naravnimi sredstvi”
● Danes: uporaba umetnih virov fizikalnih dejavnikov s pomočjo različnih aparatur
Fizikalna terapija = zdravljenje s fizikalnimi sredstvi
Mehanizem delovanja:
Fizikalni dražljaj
Fiziološka reakcija organizma
Fizikalna terapija – vrste
● Kinezioterapija
● Hidroterapija
● Elektroterapija
● Magnetoterapija
● Termoterapija
● Ultrazvok
● Laser
Kinezioterapija
● =zdravljenje z gibanjem
● Najpomembnejša oblika fizikalne terapije
● Terapevtske vaje
Delitev glede na:
● Način gibanja
● Vrsto mišične kontrakcije
● Mišično delo
● Vir energije
● Kinetično verigo
Kinezioterapija – terapevtske vaje
Delitev glede na način gibanja: aktivne /pasivne
Aktivne vaje:
Bolnik lahko:
● Aktivno napenja mišice
● Se giba samostojno oz. s pomočjo
● Lahko samostojno izvaja gibe
● Proste
● Aktivno-asistirane
● Proti uporu
Proste:
● Gibanje brez pomoči terapevta, naprav ali pripomočkov
● Leže na hrbtu, trebuhu, boku
● Sede na tleh na tleh, stolu, postelji
● Štirinožno ali kleče
● Stoje
● V vesi na rokah
Primer: Nihajne vaje, hoja, tek…
Aktivno-asistirane
● Mišični status: ocene -2 do -3
● Oseba izvaja gib delno ali v celoti z zunanjo pomočjo (terapevt ali aparat)
● Pomoč v začetku, zaključku ali v celotnem obsegu giba
● V zgodnjem obdobju (po poškodbi ali operaciji): pomoč terapevta, kasneje s pripomočki (npr. škripec, suspenzija…
● V vodi (vzgon)
● Avtoasistenca (bolnik sam z zdravim udom razgibava poškodovani ali ohromljeni ud)
Aktivne vaje proti uporu
● Poleg sile teže še premagovanje dodatne sile (ročno, pripomočki, aparature)
● Ročni upor terapevta – v začetku rehabilitacije (neprestano trenutno prilagajanje terapevta bolniku)
● Pripomočki: trakovi, vzmeti, uteži
● Aparature: kolo, trenažerji
● Različni protokoli stopnjevanja obremenitve
Pasivno gibanje:
Gib izvede zunanja sila (terapevt, aparat)
● Počasi relaksirano (pasivno razgibavanje)
● Hitro forsirano (manipulacija)
● Sklepna mobilizacia
● Simulira pomožno gibanje v sklepu
● Spremlja fiziološke gibe (sklepno drsene & trakcija)
● Ocenjevanje gibljivosti sklepov
● Učenje pravilnih vzorcev gibanja (demonstracija)
Relaksirano pasivno gibanje (pasivno razgibavanje)
● Predvsem v obdobju zgodnje rehabilitacije
● Preprečevanje nastanka kontraktur
● Ohranjevanje gibljivosti sklepa in elastičnosti mehkih tkiv
● Izboljšanje prehrane sklepnega hrustanca
● Terapija bolečine
● Ohranjanje predstave o gibu
● V anatomskih ravninah in oseh gibanja
● V kombiniranih funkcionalnih vzorcih (PNF…)
Forsirano pasivno razgibavanje (manipulacija)
● Hitri, sunkoviti, usmerjeni gibi
● Bolnik jih ne more nadzorovati
● Terapevt postavi sklep v končni položaj in s kontroliranim sunkom poveča obseg pasivnega giba
● Uspešna pri mehanični oviri v sklepu
● Lahko v splošni anesteziji
Delitev glede na vrsto mišične kontrakcije
● Izometrične – statične
● Izotonične
● Izokinetične
Izotonične vaje
● Mišica naj bi vzdrževala enako napetost (tonus) skozi ves obseg giba
● So dinamične vaje
● Proste ali proti uporu
● Povezovanje v različne gibalne vzorce
Izometrične vaje
● Mišica se krči, ne da bi spremenila svojo dolžino
● Giba ni
● So statične vaje
● Z naraščanjem krčenja se zvišuje napetost v mišici
● Mišice v vlogi “fiksatorjev”
● Zagotavljajo stabilnost in ravnotežje telesa
● Pogoj za dobro telesno držo
● Preprečevanje prezgodnjega nastanka degenerativnih obolenj, bolečine v vratu in križu…
● V različnih položaj sklepa vsaj 5-6 sekund, več ponovitev z vmesnimi počitki
Izokinetične vaje
● Enaka hitrost giba skozi ves obseg giba (razen na začetku in na koncu)
● S pomočjo računalniško vodenih aparatur
Izokinetične vaje
● Vadba
● Učinkovitejša (sprotno prilagajanje obremenitev bolnikovi zmogljivosti skozi ves obseg giba)
● Ocenjevanje in merjenje (dinamometrija):
● Sil
● Mišične vzdržljivosti
● Pri različnih kotnih hitrostih
Delitev glede na mišično delo
● Koncentrične vaje
● Eksentrične vaje
Koncentrične vaje
● Koncentrično krčenje mišice:
● Narastišči se približujeta, mišica se krajša
● Mišica premaguje zunanjo silo – pozitivno mišično delo
● Primer: biceps med upogibom komolca
Ekscentrične vaje
● Ekscentrično krčenje mišice:
● Narastišči se oddaljujeta, mišica se daljša
● Mišica se upira zunanjim silam – negativno mišično delo
● Zunanja sila, ki deluje na mišico je večja od notranje mišične sile
● Pogosti gibi v vsakdanjih opravilih
● Zaviralno gibanje – omogoča kontrolo gibanja
● Primer: kvadriceps med hojo po stopnicah navzdol
Delitev glede na vir energije
● Aeroben
● Anaeroben
● Prepletanje obeh pri mišičnem delu
● Glede na vrsto aktivnosti eden prevladuje en vir
Anaerobna vadba prevladuje pri:
● Prevladuje pri hitri, kratki intenzivni aktivnosti
● Dvigovanje uteži
● Šprint
● Učinek: Povečanje mišične mase
Aerobna vadba
Prevladuje pri daljši, manj intenzivni aktivnosti
● Učinek: Izboljšanje splošne telesne vzdržljivosti
● Kolesarjenje
● Tek
● Plavanje
Vadba glede na kinetično verigo:
Zaprta:
● Zadnji distalni segment v verigi je fiksiran, proksimalni pa se prosto giblje
● Bolj fiziološka
● Primer:
● Hoja (faza opore)
● Kolesarjenje
● Počepi
Odprta:
● Zadnji distalni segment v verigi je prost
● Manj fiziološka
● Primer:
● Iztegovanje kolena v sedečem položaju
Hidroterapija
Vplivi na organizem:
● Hidrostatični tlak
● Vzgon
● Termično delovanje
Hidrostatični tlak:
● Pritisk na potopljeno telo narašča z globino
● Potisne kri iz spodnjih delov telesa proti prsnemu košu (200-200ml)
● Manjši učinek na telo v ležečem položaju
● ↓ vitalne kapacitete pljuč v vodi za 8-10%
● ↑ obremenitev za srce:
● ↑ venski priliv v D preddvor
● Črpanje L prekata proti ↑ perifernemu uporu
Vzgon:
● Arhimedov zakon: sila vzgona je enaka teži izpodrinjene tekočine ali
● Telo je v vodi lažje za toliko, kolikor vode izpodrine
● Razbremenitev mišic
● Lažje izvajanje gibov tudi pri oslabelih mišicah
● ↓ mišične napetosti (spastičnosti)
● ↓ pritiska na sklepe
● ↓ bolečin
Termično delovanje:
● Velika specifična toplotna (Q) kapaciteta vode – velika absorpcija Q
● Dobra toplotna prevodnost vode – hitro oddajanje Q v okolico
● V vodi telo oddaja Q z konvekcijo, v manjši meri s kondukcijo
● Indiferentno T območje za mirujoče telo:
● Na zraku 22-24ºC
● V vodi 33-36ºC
Termično delovanje – topla voda:
● Regulacija telesne temperature v topli vodi:
● ↑ obremenite za srčno-žilni sistem
● Sprostitev mišic
● ↑ prekrvitev
● Za terapevtsko vadbo je primerna T vode 32-35ºC
Hidroterapija – hidrogimnastika
● Največ 20-30 minut naenkrat
● Individualno – hubbardova kad
● Skupinsko – bazen
Indikacije:
● Poškodbe gibal
● Trening hoje
● Razgibavanje sklepov
● Pareze
● Spastičnost
● Revmatska obolenja
● Vnetna v umirjeni fazi
● Degenerativna
Kontraindikacije:
- Srčno-žilne bolezni
- GVT
- Akutne infekcijske bolezni
- Zagon revmatske bolezni
- TBC
- Rane
- Glivična obolenja
- Epilepsija
- Neurejena SB…(sladkorna bolezen)
Elektroterapija
● Električna stimulacija (ES)
● Funkcionalna (FES)
● Stimulacija za krepitev oslabelih mišic
● Stimulacija za celjenje ran
● Površinsko protibolečinsko električno draženje:
● TENS
● Interferenčni tokovi
● Nizkofrekvenčna elektroterapija (frekvence do 100 Hz, izjemoma do 200 Hz)
Funkcionalna električna stimulacija (FES)
● Indikacija: okvara zgornjega motoričnega nevrona (ohranjen refleksni lok):
● Pri bolnikih po CVI in NMP
● Pri bolnikih z okvaro hrbtenjače
TENS
● Možni mehanizmi delovanja:
● Teorija vrat
● Porast nivoja endorfinov v osrednjem živčevju
● Intenziteta: pod motoričnim pragom
● Bolnik zazna prijeten občutek mravljinčenja
● Frekvenca 30-150 Hz (običajno 100 Hz)
● Trajanje impulza 0,05 do 0,15 ms
● 20-60 min naenkrat
Indikacije:
● Poškodbe gibal
● Po OP
● Fantomske bolečine
● Periferne nevropatije
● Herpes zoster
● Revmatska obolenja
● Vnetna
● Degenerativna
Kontraindikacije
(v glavnem lokalne):
- Srčni vzpodbujevalnik
- Nad karotidnim sinusom
- Nad žrelom
- Nad neobčutljivo kožo
- Nad maternico med nosečnostjo
Laser
LASER = Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation
(ojačanje svetlobe s stimulirano emisijo sevanja)
Indikacije:
● Rane
● Poškodbe mehkih tkiv
● Vnetne in degenerativne revmatske bolezni
● Nevralgije
● Dermatološke bolezni
● Brazgotine
● Laserska akupunktura
Kontraindikacije
- Področje oči
- Nad ščitnico in drugimi endokrinimi žlezami
- Nezaraščene mečave in rastni hrustanci pri otrocih
- Srčni vzpodbujevalnik
- Področje CŽS, simpatičnih ganglijev in vagusa
- Nad maternico med nosečnostjo
- Maligni tumorji
- Nagnjenost h krvavitvam
- Lokalne in splošne infekcije
- Labilna epilepsija
- Po obsevanjih
Termoterapija in krioterapija
Termoterapija = dovajanje ali odvajanje toplote telesu v terapevtske namene
TERMOTERAPIJA
OGREVANJE OHLAJANJE
POVRŠINSKO GLOBINSKO
SUHO VLAŽNO
Termoterapija – ogrevanje
Dovajanje Q → termoregulacijski odgovor organizma
Cilj: lokalna T Δ za 4-6ºC nad telesno T (na 40-43 ºC)
Odgovor organizma:
● Sistemski – v rehabilitaciji se ga izogibamo
● Lokalni:
● ↑ celična presnova
● Vazodilatacija → ↑ pretok krvi
● ↓ viskoznost tekočin (krvi, sklepne tekočine)
● ↑ elastičnoast kolagena
● Vpliv na zmogljivost in vzdržljivost mišic
Terapevtski učinki:
● ↓ bolečine
● ↑ gibljivost sklepov
● ↓ protektivnega spazma
Indikacije
● Degenerativni in vnetni revmatizem (v umirjeni fazi)
● Stanja po poškodbah in nevrološke okvare (uvod v kinezioterapijo
Kontraindikacije
● Poškodbe v akutni fazi
● Nastajajoč edem
● Krvavitev
● Artritisi v akutni fazi
● Motnje arterijske prekrvitve
● Motnje občutljivosti
● Vročinska stanja
● Odprte rane in vnetja kože…
Tehnike:
● Tople kopeli
● Parafinske obloge
● Termopak
● Obsevanje z IR žarki
Termoterapija – ohlajanje
Fiziološki odgovor organizma:
Najprej:
● Vazokonstrikcija
● ↑ viskoznost tel. tekočin
Nato (čez nekaj min):
● Vazodilatacija (reaktivna hiperemija)
● Traja cca 15 min
● = obramba pred možno poškodbo tkiva zaradi mraza
● Nato ponovna vazokonstrikcija…
● Vazokonasrikcija /vazodilatacija
● ↓ pretok krvi v mišicah
● ↓ celična presnova
● Vpliv na periferno živčevje → ↓ bolečine & mišičnega spazma
● Upočasnjeno celjenje
Indikacije
● Akutne poškodbe
● Artritisi v akutni fazi
● Lokalna bolečina
● Terapija spastičnosti
Kontraindikacije
● Preobčutljivost na hlad
● IBS
● PAOB
● Prisotne ozebline
● Moteno zaznavanje Q in hladu
● Duševne motnje
● Starost (dojenčki)
Tehnike:
● Mrzli obkladki
● Hladne kopeli
● Kriomasaža
● Kriopak
● Hladilni spreji
Magnetoterapija – fizikalne osnove
● Delovanje magnetnega polja na gibanje ionov v celicah
● V terapevtske namene uporabljamo pulzirajoče magnetno polje nizke jakosti in nizke ponavljalne frekvence
Gibanje ionov v ritmu pulzacij
Δ membranskega potenciala celic
↑izmenjava delcev preko celične membrane
↑ presnova celic
Magnetoterapija – biološki učinki:
↑ delnega tlaka kisika v tkivih
● Vazodilatacija
● ↑ delitev celic
● ↓ edema
● ↑ tvorba levkocitov
● Protivnetno delovanje
● ↑ celjenje ran
● ↓ bolečin
● ↑ mineralizacija kosti
Indikacije
● Poškodbe
● Degenerativni in vnetni revmatizem
● Stanja po OP posegih
● Bolezni perifernega žilja
● Bolezni CŽS in perifernega živčevja
Kontraindikacije
● ♥ vzpodbujevalnik
● TBC
● Nosečnost
● Krvavitve iz prebavil
● Dermatomikoze
● SB tipa I
● IBS
● Po obsevanju
Ultrazvok – fizikalne osnove
● Longitudinalno akustično valovanje visokih frekvenc (>20.000 Hz)
● V tkivih povzroči nihanje molekul
● Hitrost širjenja je odvisna od gostote medija (tkiva):
↑ gostota → hitrejše širjenje
● Mišice: 1552 m/s, kosti: 3445 m/s
● Na meji različno gostih tkiv: odboj
● Interferenca vpadnega in odbitega valovanja → stoječe valovanje
● Absorpcija UZ valovanja:
● Specifična gostota medija
● Frekvenca UZ: ↑ γ → ↑ absorpcija, ↓ prodornost v globino:
● ↑ γ: za površinska tkiva (koža, podkožje)
● Nižja γ: za globlja tkiva (mišice, kite)
Ultrazvok – učinki
● Mehanični: mikromasaža
● Toplotni: frikcijska Q
● Biološki:
● ↑ prekrvitev tkiv (vazodilatacija)
● ↓ mišični tonus
● ↑ prepustnost celičnih membran
● ↑ regeneracija tkiv → ↑ celjenje ran
● ↓ bolečine
(Re)habilitacija otrok z okvaro živčevja in mišično – skeletnega sistema
Re)habilitacija
● Potrebna, kadar oseba s prizadetostjo potrebuje pomoč in brez pomoči, glede na ostale, ne dosega enakih osebnih, socialnih in ekonomskih standardov
● Habilitacija je proces, ki zajema doseganje tistih ciljev, ki jih oseba pred okvaro ni imela osvojenih
● Rehabilitacija zajema proces ponovnega pridobivanje ali izboljševanja sposobnosti, ki so bile prekinjene ali motene zaradi bolezni ali poškodbe
Posebnosti (re)habilitacije otrok
● Rast in razvoj
● Spreminjanje organizma, dozorevanje telesnih, kognitivnih, vedenjskih in socialnih sposobnosti pod vplivom prirojenih danosti in življenjskega okolja
● Bolezen ali poškodba
● Spremenjen potek razvoja – motnje na enem ali več področjih razvoja
● Družina – starši, sorojenci – sprejemanje drugačnosti
(Re)habilitacija otrok
● Kontinuirana – od nastanka motnje do maksimalnega izkoristka preostalih potencialov
● Timska – interdisciplinarna
● Orientirana v naprej zastavljene cilje
● Povezana z okoljem, kjer otrok živi
● Sprotno ocenjevanje in prilagajanje
● Spremljanje skozi rast in odraščanje
Ocena funkcijskega stanja
● Klinična
● Sodobne metode in naprave za objektivno ocenjevanje gibanja – kineziološka analiza hoje
Sestava tima
Prirojene okvare
● Mielomeningokela
● Različne okvare osrednjega živčevja
● Motnja v rasti in razvoju kosti
● Živčno-mišična obolenja
● Prirojene anomalije zgornjih in spodnjih udov
Pridobljene motnje – posledice poškodb in bolezni
● Nezgodna možganska poškodba
● Poškodbe in bolezni hrbtenjače
● Poškodbe skeleta
● Amputacije udov
● Demielinizacijske bolezni perifernega živčevja
● Razvojne deformacije skeleta – skolioza, hiperkifoza, vnetna obolenja sklepov,…)
Oprema s pripomočki
Namen:
● Izboljšanje funkcije – drža, gibanje
● Korekcija deformacij
● Nameščanje
● Nega
Pripomočki za lažje in kvalitetnejše gibanje in držo
● Ortoze
● Vozički
● Bergle, hodulje
● Kolesa
● Električni stimulatorji
Razvoj deformacij
● Skolioza
● Subluksacija in luksacija kolkov
● Skrajšave mehkih delov ob sklepih spodnjih udov (kontrakture v kolkih, kolenih in gležnjih)
Motnje govorno-jezikovne komunikacije
● Razvoj komunikacije
● Razumevanje govora
● Motnja govorne ekspresije – motorična afazija
● Nadomestno sporazumevanje – slikovni simboli – tabele – komunikacijska knjiga, elektronski komunikator, računalniški komunikator
Rehabilitacija otrok z okvaro možganov
Osnova za učinkovitost (re)habilitacijskih programov:
- Zmožnost osrednjega živčevja,
da se prilagodi funkcionalnim potrebam
- Sposobnost reorganizacije, fleksibilnost
Rehabilitacija otrok z okvaro možganov
- Cerebralna paraliza
- Prirojene motnje v delovanju osrednjega živčevja
- Nezgodna poškodba možganov
Motnje na področju vseh funkcij, ki so pod kontrolo osrednjega živčevja:
- Gibanje
- Občutenje
- Višje psihične funcije
- Komunikacija in govorno-jezikovna komunikacija
- Čustvovanje, vedenje
Cerebralna paraliza
- Nenapredujoča zgodnja okvara možganov
- Nastanek: pre, peri, postnatalno
- Klinična slika se spreminja z otrokovim razvojem in rastjo
- Različne oblike
Novejše metode v rehabilitaciji
- Omejitvena terapija
- Avtomatiziran trening hoje
- Zdravljenje spastičnosti
- Botulinum toxin – injekcije
- Baklofenska črpalka
Nezgodna poškodba možganov
● Difuzni edem, lokalne obtolčenine možganov, fokalne krvavitve
● Posledice v korelaciji z dolžino in globino nezavesti, posttravmatsko amnezijo, predpoškodbenimi sposobnostmi
● Motnje gibanja, občutljivosti, kognitivnih funkcij, socialnih odnosov, specifične vedenjske motnje
● Dolgotrajna rehabilitacija
● Vključevanje v soc. okolje
● Vključevanje v učne programe
Spina bifida, mielomeningokela
● Prirojena motnja razvoja
● hrbtenice in zapiranja nevralnega kanala
● Povezana s hidrocefalusom in motnjo v razvoju lobanje in možganov
● Okvara možna na različnih nivojih, najpogosteje v lumbosakralnem predelu
● Teža okvare in kasnejše motnje gibanja odvisna od lokalizacije
● Pridružene motnje kontrole sfinktrov
● Motnje občutljivosti in trofike tkiv – nevarnost preležanin
Prirojena pomanjkljivost spodnjega uda – vrste in značilnosti habilitacije
VRSTE ANOMALIJ
- Vzdolžna – longitudinalna
- Prečna – transversalna
Delna, popolna
HABILITACIJA
● Zgodnja informacija staršem
● (razvojna motnja)
● Terapevtsko vodenje razvoja gibanja
● Zgodnja oprema s pripomočkom z učenjem uporabe in treningom hoje
● Celostna pomoč otroku in družini
Pridobljene pomanjkljivosti spodnjih udov – amputacije
● Poškodbe
● Promet
● Eksplozije
● Kmečka opravila
● Maligna obolenja
● Infekcije
Pomanjkljivost zgornjih udov
● Prirojene, pridobljene
● Vzdolžne, prečne
● Večja oviranost v življenju
● Težje sprejemanje pripomočka – proteze
● Zgodnja obravnava razvoja in oprema s protezo
● Estetska
● Funkcionalna – mioelektrična
Okvara brahialnega pleteža
● Obporodna poškodba
Razdelitev:
● Poškodba zgornjih korenin (C5, C6) – Erbova paraliza
● Poškodba spodnjih korenin (C7, C8, Th1) – Klumpkejeva paraliza
● Kombinirane oblike
Pomembno v habilitaciji
● Diagnostika, spremljanje spontanega popravljanja
● Pravilni položaji, rokovanje z otrokom
● Podpora razvoju gibalnih funkcij in vključevanju prizadete roke v aktivnosti
● Preprečevanje deformacij
● Usposabljanje za samostojno življenje
● Izdelava opornic
Motnje drže in anomalije v razvoju hrbtenice
● Funkcionalne motnje drže
● Strukturne motnje drže
● Skolioza / kifoza
● Idiopatska
● Prirojena
● V povezavi z drugimi boleznimi (nevrološka obolenja, tumorji kosti in mehkih delov,..)
Ortopedski in tehnični pripomočki
Opredelitev:
● “Sredstvo za povečanje funkcionalne sposobnosti pri posamezniku s telesno okvaro oziroma za zmanjševanje ovir v okolju”
Razdelitev
● Ortopedski pripomočki (OP), ki so pritrjeni na telesu:
● Proteze
● Ortoze
● Ortopedska obutev
● Tehnični pripomočki, ki niso v stalnem stiku z okoljem:
● Vozički
● Pripomočki za hojo
● Pripomočki za dnevne aktivnosti
● Pripomočki za sporazumevanje
Proteze
Nadomeščajo manjkajoči del telesa
● Za zgornje ude
● Za spodnje ude
Proteze za zgornje ude
● Statične – pasivno nadomestilo manjkajočega dela
● Estetske – povrnitev videza
● Delovne – pasivne proteze z delovnimi nastavki za ročna dela
● Funkcionalne – povrnejo del motorične funkcije:
● Funkcionalno mehanske (FM)– vir E je telo
● Električne (E), mioelektrične – vir E je zunanji
● Sestavni deli:
● Ležišče –
● Stik proteze s telesom
● Najpomembnejši del
● Podlahtni in nadlahtni del
● Protezni sklepi (rama, komolec, zapestje):
● Pasivno gibljivi
● Aktivni (FM ali E)
● Končni nastavek – protezna roka ali kljuka
● Zanka in poteg (FM)
● Baterija, motor, elektrode/stikala (E)
Povrnejo
● Videz
● Del motorične funkcije
-: Oseba z njimi ne čuti
Proteze za spodnje ude
● Omogoča stojo in hojo
● Delitev glede na:
● Višino amputacije
● Način izdelave
● Uporabljene materiale
● Delitev glede na višino amputacije
● Za delno amputacijo stopala
● Podkolenske
● Za eksartikulacijo v kolenu
● Nadkolenske
● Za eksartikulacijo v kolku
● Za hemipelvektomijo
● Materiali:
● Plastični
● Kovina (cevi, sklepi)
● Sestavni deli:
● Ležišče
● Nosilno ogrodje
● Sklepi (kolk, koleno, stopalo z gležnjem)
● Dodatna pritrditev (suspenzija)
Ležišče
● Stik s telesom – najpomembnejši del
● Trda / z vložkom / prožna
● Naslon na obremenljive dele krna
● Razbremenitev občutljivih predelov krna (preprečevanje ran, bolečine)
Nosilno ogrodje
● Endoskeletne proteze:
● Cevi iz nerjavečega jekla, aluminija, titana ali ogljikovih vlaken
● Nastavki (adapterji) za uravnavo proteze
● Obdani z mehko-penastim materialom (po obliki drugega uda)
● Eksoskeletne proteze:
● Ogrodje iz plastike ali lesa
● Izdelano po obliki drugega uda
Protezni sklepi
● Gibljivi v eni ali več oseh
● Prosto gibljivi
● Z dodatnimi mehanizmi (hidravlični, pnevmatični, z vzmetmi ali elastikami)
● Negibljivi
● Pri hoji “zaklenjeni”
● Sprostitev pri sedenju
Ortopedski in tehnični pripomočki – Ortoze
Orthos (gr) = pokončen, raven, popravljen
● S pomočjo zunanjih sil varujejo, popravljajo in izboljšujejo določene gibalne funkcije
● Za:
● Zgornje ude
● Spodnje ude
● Hrbtenico
Ortoze za spodnje ude:
● Ortopedska obutev
● O za gleženj in stopalo (OGS)
● O za koleno, gleženj in stopalo (OKGS)
● Kolenske ortoze
● O za kolk, koleno, gleženj
in stopalo (OKKGS)
● O za kolke
Ortoze za hrbtenico
● Ortoze za vrat
● Križni pasovi
● Tri točkovni stezniki (TLSO)
● Po poškodbah ali operacijah
● Individualno izdelane ortoze
● Za popravo deformacij (skolioza, kifoskolioza)
Ortopedski in tehnični pripomočki – Ortoze za zgornje ude
Statične
● Imobilizirajo
● Varujejo
● Ohranjajo položaj
Dinamične
● Popravljajo mišično neravnovesje
● Preprečujejo in popravljajo deformacije
● Izboljšujejo gibljivost
● Nadomeščajo ali pomagajo oslabelim mišicam
● Imajo vzmeti ali elastike
Funkcionalne
● Kombinacija S in D
● Namen: povrnitev funkcije
Ortopedski in tehnični pripomočki – Epiteze
Nadomestilo manjkajočega dela obraza:
● Nosu (nazalne)
● Uhlja (aurikularne
● Očesa z orbito (orbitalne)
● Izdelane individualno iz silikona
● Pritrditev:
● Z lepljenjem
● S pomočjo kostnih vsadkov
Ortopedski in tehnični pripomočki – Pripomočki za hojo
● Sprehajalne palice
● Bergle
● Podlaketne
● Podpazdušne
● Hodulje
● Navadne /s kolesi
● Z ali brez dodatne opore (podalketne, podpazdušne)
Ortopedski in tehnični pripomočki – Vozički
● Na ročni pogon
● Na elektromotorni pogon
● Različni tipi glede na prizadetost bolnika (pravilnik ZZZS)
● Možnost individualne prilagoditve
● Sedežna blazina
● Testiranje in predpis zahtevnejših (dražjih) je v domeni IRSR
Ortopedski in tehnični pripomočki – Za dnevne aktivnosti
● Hranjenje
● Prilagojen pribor, kozarci (držala)
● Oblačenje
● Pripomoči za obuvanje nogavic, čevljev, zapenjanje gumbov
● Osebna higiena:
● Nastavki za zobno ščetko, glavnik…
● Sedež za kopalno kad ali tuš
● Nastavek za WC školjko
● Gospodinjska opravila
Rehabilitacija bolnikov z okvaro hrbtenjače
Uvod
Namen:
- Seznaniti se z epidemiologijo in vzroki za okvaro hrbtenjače
- Spoznati klinično pri popolni in nepopolni okvare hrbtenjače
- Spoznati osnove kompleksne rehabilitacije bolnikov z okvaro hrbtenjače
Okvara hrbtenjače – epidemiologija
- Incidenca: SLO: 80/leto
- Vzroki:
– Prometne nesreče (25%)
– Padec z višine (22%)
– Bolezen (52%)
– Skok v vodo
Okvara hrbtenjače
- Nevrološka) višina okvare = višina zadnjega neprizadetega nevrološkega segmenta hrbtenjače
- Glede na višino : tetraplegija/paraplegija
- Glede na stopnjo okvare: plegija /pareza
Tetraplegija
- Popolna okvara motoričnih in senzoričnih funkcij v vratnih segmentih hrbtenjače zaradi okvare živčnega tkiva v spinalnem kanalu
- Posledica: ohromitev vseh mišic pod nivojem okvare (zgornji + spodnji udi)
Paraplegija
- Popolna okvara motoričnih in senzoričnih funkcij v prsnih, ledvenih ali križničnih segmentih hrbtenjače zaradi okvare živčnega tkiva v spinalnem kanalu
- Posledica: ohromitev vseh mišic pod nivojem okvare (trup + spodnji udi)
- Vključuje tudi okvaro kavde ekvine
Tetrapareza /parapareza
- Nepopolna okvara hrbtenjače, z delno ohranjeno motoriko in/ali delno ohranjeno senzoriko
- različne stopnje – lestvica prizadetosti ASIA (A – E)
Popolna okvara hrbtenjače – akutno obdobje
Spinalni šok = Prehodna motorična in avtonomna arefleksija:
- Traja nekaj ur do več tednov
- Ohromele in ohlapne mišice, ki jih oskrbujejo segmenti pod nivojem okvare
- Ugasli refleksi
- Izguba vseh občutkov pod nivojem okvare
- Izguba avtonomnih funkcij (inkontinenca, motnje spolnih funkcij)
Postopno vračanje refleksne aktivnosti:
- Zviševanje mišičnega tonusa
- Pojav hrbtenjačnih avtomatizmov
- Motnje sakralnih funkcij:
(Nadzor nad izločanjem seča, blata, spolne funkcije)
ZAPLETI
- Prizadetost dihalnih mišic (visoka okvara)
– Motnje dihanja
– Pljučnica
– Atelektaze
- Srčno-žilni sistem:
– Bradikardija
– Hipotenzija
– Trombembolija
– Motnje termoregulacije
- Prebavila:
– Paralitični ileus
– Stresni ulkus – krvavitve
Nepopolna okvara hrbtenjače
- Delno ohranjena senzorika in/ali motorika pod nivojem okvare
- Različni sindromi glede na stopnjo in mesto nevrološke okvare:
– Sindrom prednje hrbtenjače
– Sindrom zadnjih stebričkov
– Sindrom kavde ekvine (okvara pod nivojem L1/L2)
- Ohlapna ohromitev
- Inkontinenca
- Impotenca
Rehabilitacija
Začetek:
- Čim prej
- Pogoj: stabilno zdravstveno stanje
Obseg in trajanje programa:
- Individualno prilagojeno, odvisno od:
– Višine okvare
– Prizadetosti bolnika
– Spremljajočih zapletov
– Ciljev
Osnovni cilji:
- Stabilizacija zdravstvenega stanja
- Preprečevanje zapletov
- Izboljšanje funkcijskih sposobnosti
- Pridobitev čim večje samostojnosti
- Oprema s pripomočki
- Vrnitev v domače okolje
Funkcionalne sposobnosti bolnikov z okvaro hrbtenjače ob zaključku uspešne rehabilitacije
Odvisno od višine okvare
Popolna okvara pod nivojem C3:
- Popolna odvisnost
- Traheostoma in umetna ventilacija (paraliza trebušne prepone)
- Lahko upravljajo elektromotorni voziček (EMV) s pihanjem preko cevke, povezane s stikalom ali z gibi brade
Popolna okvara pod nivojem C4:
- Popolna odvisnost
- Samostojno dihajo s pomočjo prepone
- gibajo z ramenskim obročem
- Upravljajo EMV z gibi brade
- Uporabljajo osebni računalnik s posebnimi nastavki za pisanje
Popolna okvara pod nivojem C5:
- Samostojno hranjenje s prilagojenim priborom
- Delna osebna higiena obraza s pripomočki
- Pomagajo pri oblačenju zgornjega dela telesa
- IV na ročni pogon, s čepki na pogonskih obročih (kratke razdalje po ravnem), sicer EMV
Popolna okvara pod nivojem C6:
- Aktivno iztegnejo zapestje
- Fiksacija predmetov za osebno nego
- Samostojno oblečejo zgornji del in pomagajo pri oblačenju spodnjega dela
- Samostojni pri presedanju ob uporabi deske
- Upravljajo prilagojeno osebno vozilo
Popolna okvara pod nivojem C7:
- Popolna aktivna gibljivost v zapestju
- Ni še upogiba prstov – ni fine motorike
- Upravljajo prilagojeno osebno vozilo
Popolna okvara pod nivojem C8:
- Popolna motorika prstov razen medprstnih mišic
- Samostojnost v osnovnih vsakodnevnih opravilih (DA)
- Vozi prilagojeno osebno vozilo
Popolna okvara pod nivojem Th1:
- Popolna motorika zgornjih udov
- Samostojnost v osnovnih vsakodnevnih opravilih (DA)
- Vozi osebno vozilo prilagojeno za ročno upravljanje
- Slabo ravnotežje trupa
- Manjša respiratorna rezerva
Popolna okvara v nivoju Th1 do Th8:
- Trening hoje z visokimi trupnimi ortozami in tehniko doskoka (nefunkcionalna)
- Hoja s pomočjo funkcionalne električne stimulacije (FES) ob dobri kontroli trupa (pri nižjih okvarah)
- Odvisen od IV
Popolna okvara v nivoju Th8 do Th10:
- Trening hoje z visokimi trupnimi ortozami in tehniko doskoka ali preskoka (nefunkcionalna)
- Zadovoljiva hoja s pomočjo FES
- Odvisen od IV
Popolna okvara v nivoju Th10 do L2:
- Funkcionalna hoja s preskokom ali 4 točkovna hoja z ortozo za koleno na krajše razdalje
- IV za daljše razdalje
Popolna okvara v nivoju L2 do L4:
- Hoja z ortozo za stopalo, berglami ali palico
- IV ne potrebuje
Rehabilitacijska nega bolnika z okvaro hrbtenjače – preprečevanje nastanka in nega preležanin
- Skrbna higiena
- Postelja čista, suha in napeta
- Obračanje bolnika in razbremenjevanje ogroženih predelov telesa
- Pregled kože večkrat na dan
Obračanje bolnika in razbremenjevanje ogroženih predelov telesa v hrbtni legi
Ogrožena mesta:
- Peti
- Hrbtenica
- Komolci
- Lopatici
- Zatilje
Ukrep:
- Podlaganje z blazino – pete dvignjene od podlage
- Preprečevanje kontraktur
Obračanje bolnika in razbremenjevanje ogroženih predelov telesa v bočni legi:
Ogrožena mesta:
- Rob stopala
- Gleženj(zunaj)
- Koleni (znotraj)
- Kolk
Ukrep:
- Preprečiti stik nog
- Ena blazina pod spodnjo nogo, druga med nogi
- Nogi rahlo pokrčeni
- Ena blazina za hrbet (preprečevanje zdrsa na hrbet)
Obračanje bolnika in razbremenjevanje ogroženih predelov telesa v trebušni legi
Ogrožena mesta:
- Prsti nog
- Goleni
- Koleni
- Trni črevnice
- Komolca
Ukrep:
- Blazina pod prsni koš, nad in pod koleni
- Stopali in koleni prosti, dvignjeni od podlage
Rehabilitacijska nega bolnika z okvaro hrbtenjače – nega mehurja
- Čim prej odstraniti trajni urinski kateter
- Režim pitja tekočin:1.5 l/dan (čez dan), po 2 dcl naenkrat
- Intermitentne katetrizacije
- Učenje samokatetrizacije
Rehabilitacijska nega bolnika z okvaro hrbtenjače – odvajanje blata
- S pomočjo odvajal:
– Sprva leže2x/teden v postelji
– Nato na WC
– Prehod na odvajanje vsak 2. dan
- Zaprtost → paradoksna diareja
– Ročno čiščenje
- Prilagoditev prehrane
Fizioterapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače – akutna faza
- Pasivne vaje
- Nameščanje v pravilne položaje v postelji – preprečevanje kasnejših bolečin, kontraktur in povečane spastičnosti
- Respiratorna FT
- Testiranje
Fizioterapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače – kasneje
- Krepitev preostalih mišic
- Učenje prenosa teže
- Učenje dvigovanja od podlage
- Učenje posedanja
- Spreminjanje položajev
- Vzdrževanje ravnotežja
- Učenje vzdrževanja gibljivosti sklepov
Fizioterapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače
FT tehnike:
- Aktivne vaje
- Aktivne asistirane vaje
- Pasivne vaje
- Vaje proti uporu
- Sklepna mobilizacija
- Proprioceptivna nevromuskularna facilitacija
- Vaje raztezanja
Vertikalizacija in hoja:
- Nagibna miza
- Oporna stojala
- Ortoze
- FES
Smisel hoje pri bolnikih z okvaro hrbtenjače
- Preprečevanje osteoporoze in zlomov
- ↓ možnost za nastanek sečnih kamnov
- ↓ spastičnost
- ↑ prebava
- Preprečevanje nastanka preležanin
- ↓možnost za nastanek heterotopnih osifikacij
Hoja s pomočjo funkcionalne električne stimulacije (FES)
- Pogoj: okvara zgornjega motoričnega nevrona in ohranjen refleksni lok
- Najprimernejši so bolniki z okvaro spodnjih prsnih segmentov hrbtenjače
- Cilj: omogočiti vzorec recipročne hoje pri bolniku s paraplegijo
- Minimalno 4 kanali stimulacije:
- 2 kanala za stimulacijo ekstezorjev kolen (stoja)
- 2 kanala za izvabljanje fleksijskega refeksa
- Zavestna kontrola s pomočjo pritiskanja ali sproščanja stikal na ročaju hodulje ali bergle
- Korak =faza zamaha + faza opore
- Faza zamaha: pritisnjeno stikalo izvabi fleksorski refleks (upogib kolka, kolena in dorzifleksijo stopala
- Faza opore: sproščeno stikalo povzroči stimulacijo kvadricepsa
- Program treninga hoje s FES traja več mesecev
Delovna terapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače
Cilj: Doseči čim večjo stopnjo samostojnosti, ki jo lahko pričakujemo glede na višino poškodbe
Izbira metod in tehnik je odvisne od višine okvare
Delovna terapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače – metode
- Vaje za moč preostalih aktivnih mišic
- Učenje nadomestnih gibov
- Učenje osnovnih vsakodnevnih opravil
- Izdelava, namestitev in učenje uporabe drobnih ortotskih pripomočkov
- Učenje uporabe osebnega računalnika
- Testiranje pripomočkov
- Zaposlitvena terapija
Delovna terapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače – učenje osnovnih vsakodnevnih opravil
- Posedanje v postelji
- Učenje presedanja
- Učenje slačenja in oblačenja
- Uporaba drobnih ortotskih pripomočkov
Delovna terapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače – testiranje pripomočkov
- Invalidski voziček
- Sedežna blazina
- Posteljna blazina
- Trapez za obračanje
- Deska za presedanje
- Sobno dvigalo
- Toaletni stol
- Bolniška postelja
Delovna terapija pri bolnikih z okvaro hrbtenjače – svetovanje
Prilagoditve na domu – Odstranjevanje arhitekturnih ovir:
– Kuhinja
– Kopalnica
– Širina vrat
– Pragovi
– Držala
Vožnja avta:
- Prilagoditve
- Učenje presedanja
Rehabilitacija bolnikov z okvaro hrbtenjače -problematika spolnosti in načrtovanje družine
- moški:
– Motnje erekcije in ejakulacije
– Okvarjena spermatogeneza
– Neplodnost
- ženske
– Psihosocialni problemi:
– Občutek spolne neprivlačnosti
– Izguba samozaupanja
– Plodnost je ohranjena
Rehabilitacija bolnikov z okvaro hrbtenjače
- Psihološka obravnava
- Socialna obravnava
- Poklicna rehabilitacija
Rehabilitacija po amputaciji spodnjega uda
Uvod
Namen:
- Seznaniti se z vzroki za amputacijo spodnjega uda
- Spoznati osnove rehabilitacije bolnikov po amputaciji spodnjega uda
- Opredeliti vlogo posameznih članov v timu za rehabilitacijo po amputaciji
Pogostost v razvitem svetu:
- ZDA: letno 20amputacij/100000 prebivalcev
- Skandinavija: 30/100000
- SLO: 23/100000 = 400-500 amputacij/leto
- Eksponentno naraščanje št. amputacij s starostjo: v starosti 60 let: 93/100000
- M:Ž=2:1
Amputacije spodnjih udov
Vzroki:
- Žilne bolezni 90%
– Sladkorna bolezen 2/3
– Periferna arterijska okluzivna bolezen 1/3
- Ostali vzroki 10%
– Poškodbe (prometne nesreče, pošk. pri delu)
– Kostni tumorji
– Prirojene anomalije spodnjih udov
Posledice amputacije spodnjega uda
- Nezmožnost hoje
- Fantomske bolečine
- Težave pri opravljanju osnovnih dnevnih aktivnosti (presedanje, oblačenje, osebna higiena)
- Težave pri ponovnem vključevanju v okolje
- Psihološki vidik – sprememba telesnega videza
Dodatna prizadetost zaradi drugih bolezni
- Srčno-žilne: zmanjšana telesna zmogljivost
- Bolezni dihal – kajenje!
- Možgansko-žilne – možganska kap
- Slabo stanje druge noge zaradi motenj prekrvitve
- Splošna oslabelost in zmanjšana mišična moč zaradi dolgotrajnega ležanja oz. zmanjšane aktivnosti ali zaradi osnovne bolezni
- Pridružene druge poškodbe (pri poškodbenih amputacijah)
Ovire v okolju
Doma:
– Pragovi
– Previsoki delovne površine
– Preozka vrata
– Premajhni toaletni prostori…
V okolici:
– Stopnice
– Robovi pločnikov
– Javni promet
– Neurejeni ali zasedeni parkirni prostori…
Nivo amputacije
– Amputacija prstov ali stopala
– Podkolenska amputacija
– Nadkolenska amputacija
– Eksartikulacija v kolku
Rehabilitacija
Amputacija = zadnja faza v zdravljenju žilne bolezni in prva faza rehabilitacije
Cilj rehabilitacije:
- Približati bolnikovo fizično in psihično stanje tistemu pred amputacijo
- Razviti preostale sposobnosti
- Usposobiti za gibanje na domu in v okolju
Kompleksna rehabilitacija (IRSR)
- Idealno: sprejem, ko je rana zaceljena, šivi odstranjeni, krn sposoben obremenitve (po 3-4 tednih
- Dejansko: sprejem v 1-2 mesecih (prostorske omejitve oddelka – 31 postelj)
- Trajanje rehabilitacije: 3-5 tednov
- Sprejem 350 bolnikov /leto
- Sprejeti vsi bolniki po amputaciji, ki so sposobni za rehabilitacijo
Cilji:
Individualno prilagojeni
- Samostojnost v osnovnih vsakodnevnih opravilih
- Samostojna hoja
- Vrnitev v domače okolje
Kompleksna rehabilitacija (IRSR)
- Skrb za zdravstveno stanje bolnika (nadzor in urejanje KS, RR)
- Skrb za krn –pospeševanje celjenja, oblikovanje s povijanjem
- Terapija bolečine – boleče točke na krnu, fantomska bolečina
- Preprečevanje in zmanjševanje kontraktur v kolku in/ali kolenu
- Krepitev mišične moči in splošne kondicije
- Ohranjanje oz. pridobivanje samostojnosti v dnevnih aktivnostih
- Učenje stoje in hoje s pripomočkom za hojo
- Odvzem mere in izdelava proteze
- Učenje nameščanja in hoje s protezo
Testiranje in oprema z ostalimi medicinsko tehničnimi pripomočki:
- Pripomočki za gibanje:
– bergle, hodulja, invalidski voziček
– Pripomočki za dnevne aktivnosti:
– Povišica za WC školjko, sedež za kopalno kad…
Svetovanje glede prilagoditev domačega okolja
- Psihološka rehabilitacija:
– Podpora in vodenje:
– Sprememba telesnega videza
- Socialna rehabilitacija:
– Pomoč pri urejanju vrnitve v domače okolje
– Svetovanje bolniku in svojcem
– Sodelovanje s službami na terenu
- Poklicna rehabilitacija (mlajši bolniki)
Rehabilitacija bolnikov po možganski kapi
Uvod
Namen:
- Seznaniti se z epidemiologijo in vzroki za možgansko kap
- Spoznati klinično sliko pri možganski kapi
- Spoznati osnove kompleksne rehabilitacije bolnikov po možganski kapi
CVI – epidemiologija
- Incidenca: 2/1000 prebivalcev (SLO: 4000/leto)
- Povprečna starost bolnikov: 71 let
- Hospitaliziranih: 84%
- Smrtnost v prvih 30 dneh: 20%
- Mlajših od 55 let: 20%
- Pozna smrtnost (v prvih dveh letih):
– 25% zaradi ponovne CVB
– 40% zaradi AMI
CVI – dejavniki tveganja
Ne moremo vplivati:
- Starost
- Spol
- Dednost
Lahko vplivamo
- Art. hipertenzija
- Hiperlipidemija
- Sladkorna bolezen
- Kajenje
- Alkoholizem
- Premajhna telesna aktivnost
Vrste možganske kapi
- Možganski infarkt (75%)
- Tromboza
- Embolija
- Znotrajmožganska krvavitev (15%)
- Subarahnoidna krvavitev (8%)
CVI – klinična slika
- Delna ali popolna ohromitev polovice telesa
- Motnje občutka po polovici telesa
- Motnje govora, branja in pisanja
- Motnje vida
- Nesposobnost zadrževanja vode in blata
- Motnje požiranja
- Motnje duševnih sposobnosti: spomina, mišljenja, dojemanja, čustvovanja
CVI – motnje govora
- Motorna ali Brocova afazija
- Senzorna ali Wernickova afazija
- Globalna afazija
CVI – apraksija
Patološko stanje, ko bolnik zaradi možganske okvare ni sposoben izvesti namernega ali zaukazanega motoričnega akta.
Gre za pomanjkanje psihične zamisli (predstave), kako naj gibno dejanje izvede.
Primer: konstrukcijska apraksija
CVI – agnozije
Motnje spoznavanja s posameznimi čuti, ne da bi bili pri tem okvarjeni aferentni mehanizmi, intelekt, zavest in pozornost.
Nespoznano z enim čutom, z drugim bolnik spozna
Primer: vidna agnozija
CVI – zdravljenje
- Ponovna vzpostavitev krvnega obtoka s trombolizo
- Zaščita celic pred ishemijo
- Preprečevanje zaradi ishemije sproženih sekundarnih reakcij
- Preprečevanje ponovne kapi
- Zgodnja rehabilitacija
CVI – rehabilitacija
Izboljšati ali nadomestiti sposobnosti, ki so jih bolniki zaradi možganske kapi izgubili ali so se zmanjšale.
Osnovni cilji:
- Čim večja samostojnost pri osnovnih dnevnih opravilih
- Čim večja samostojnost pri gibanju
- Čim bolj funkcionalno sporazumevanje
- Pomoč pri premagovanju čustvenih in osebnih stisk
- Vključevanje v ožje (domače) in širše okolje
CVI – pogoji za vključitev v rehabilitacijski program
- Stabilno zdravstveno stanje
- Zadovoljive kognitivne sposobnosti za učenje
- Zadovoljive sposobnosti za sporazumevanje pri terapiji
- Fizična sposobnost za sodelovanje v aktivnih programih
CVI – Kompleksna rehabilitacijska obravnava
- Obravnava telesnih posledic možganske kapi
- Logopedska obravnava
- Nevropsihološka obravnava
- Socialno delo v rehabilitaciji
- Bolnikova družina
CVI – Obravnava telesnih posledic možganske kapi
Preprečevanje oz. zmanjševanje sekundarnih komplikacij:
- Venske tromboze
- Gastroezofagealnega refluksa
- Aspiracijske pljučnice
- Kontraktur
- Preležanin
- Ortostatskih motenj
CVI – Kompleksna rehabilitacijska obravnava
Preprečevanje prekomernega razvoja spastičnosti in vzorčne aktivnosti, dokler okrevanje ne doseže stopnje selektivne motorične kontrole:
- Pravilno negovanje
- Nameščanje
- Učenje pravilnega gibanja
Spastična vzorca v rami in kolku povzročata dve najmočnejši antigravitacijski mišični skupini, ki vzdržujeta pokončni položaj:
- Latissimus dorsi
(zgornji del trupa)
– notranja rotacija rame - Gluteus maximus (spodnji del trupa) – zunanja rotacija kolka
CVI – Nameščanje bolnika
Ležanje na hrbtu:
- Glava v srednjem položaju
- Lopatici podloženi
- Zgornji ud na blazini, odmaknjen od telesa, z iztegnjenim komolcem, zapestjem in prsti.
- Blazina zagotavlja pravilni položaj medenice in preprečuje zasuk spodnjega uda navzven.
Ležanje na boku na
neprizadeti strani :
- Glava v srednjem položaju
- Prizadeti zgornji ud pomaknjen naprej pod kotom 100º.
- Prizadeti sp. ud je rahlo skrčen v kolku in kolenu.
- Tudi stopalo podprto z blazino.
Ležanje na boku na
prizadeti strani :
- Glava v srednjem položaju
- Prizadeta rama pomaknjena naprej
- Podlaket in dlan obrnjeni navzgor
- Spodnji ud v kolku iztegnjen nazaj, koleno rahlo skrčeno
- Neprizadeta noga podprta z blazino in pomaknjena naprej
CVI – obračanje na stran
- Bolnik sklene roki in zasuka zgornji del telesa.
- Oseba, ki pomaga, vodi prizadeti spodnji ud preko medenice in stopala.
CVI – usedanje iz ležečega položaja
- S skrčenimi koleni se bolnik obrne na prizadeto stran.
- Z zdravo roko se odrine in preide v sedeči položaj.
- Če je potrebno, mu pomagamo pri prenosu nog preko roba postelje. Pozorni moramo biti na položaj prizadete rame.
CVI – sedenje na vozičku ali stolu
- Kolki, kolena in stopala pod pravim kotom
- Mizica pred bolnikom:
– Omogoča boljši položaj telesa in simetrijo
– Varuje ramenski sklep prizadetega uda
CVI – urejenost sobe
- Tako, da se vse bolnikove aktivnosti izvajajo preko prizadete strani.
- Tako bo dobil več vzpodbud pri ponovnem spoznavanju in občutenju prizadete strani.
Obravnava telesnih posledic možganske kapi
- Kompenziranje motenj občutljivosti in zaznavanja
- Izboljšanje drže in ravnotežja
- Vzpodbujanje selektivne gibalne kontrole
- Učenje hoje
- Ekstenzijski vzorec
- Fleksijski vzorec
- Funkcionalna električna stimulacija (FES)
Učenje osnovnih vsakodnevnih opravil (DA)
- Hranjenje
- Osebna higiena
- Oblačenje / slačenje
- Presedanje
- Vožnja z vozičkom
- Kopanje
- Kontrola sfinktrov
- Uporaba stranišča
Učenje DA – ovire
- Slabo ravnotežje pri sedenju
- Izpad vidnega polja
- Vidno-prostorske motnje
- Vidno-motorične motnje
- Učenje gospodinjskih aktivnosti
Cilj: čim večja samostojnost v vsakodnevnem življenju
Logopedska obravnava
- Afazija (oslabljena ali izgubljena zmožnost govora zaradi možganskih okvar)
- V zgodnjem obdobju po kapi : 33% bolnikov
- Od teh 6 mesecih močno afazičnih 33-50%, po 1 letu pa 25%.
- Vzpostavljanje najbolj ustreznega načina komunikacije z bolnikom
- Spodbujanje in razvijanje verbalne komunikacije
- Spodbujanje razumevanja
- Vaje branja in pisanja
- Vaje računanja
- Iskanje nadomestnih načinov sporazumevanja
Nevropsihološka obravnava
Posledice CVI:
- Upad umske zmogljivosti
- Čustvene spremembe
- Osebnostno-vedenjske spremembe
Področje dela nevropsihologa:
- Psihodiagnostika
- Psihoterapija
- Kognitivni trening
Socialna obravnava
- Prilagojeno posamezniku glede na možnosti za ponovno vključevanje v:
– Ožje socialno okolje (družina)
– Širše socialno okolje (soseska, delovna organizacija)
Neugoden potek okrevanja
- Več spremljajočih bolezni
- Obojestranska možganska okvara
- Spominske motnje
- Zanikanje prizadete strani
- Inkontinenca za vodo in blato
- Huje okvarjena občutljivost in zaznavanje
- Flakcidna plegija (ohlapna paraliza)
- Depresija
Rehabilitacija bolnikov po nezgodni možganski poškodbi (NMP)
NMP – uvod
Namen:
- Seznaniti se z epidemiologijo in vzroki za nezgodno možgansko poškodbo (NMP)
- Spoznati klinično sliko pri NMP
- Spoznati osnove kompleksne rehabilitacije bolnikov NMP
- Eden največjih zdravstveno – socialnih problemov razvitega sveta
- Vedno bolj izpopolnjene diagnostične in terapevtske metode omogočajo vedno več preživelih, a funkcionalno hudo prizadetih bolnikov
- Ne več “ …ali bo preživel-a…?”, ampak “…kako bomo živeli po poškodbi…? !
Incidenca
- V Sloveniji: 3.850 NMP/ leto (2002)
- 190 / 100.000 preb. / leto
- 10 % je zmernih in hudih NMP
- 350 – 400 / leto, od tega ca. 100 hudih NMP.
- Razmerje M : Ž = 2,5 : 1
- 20% v starosti 20 – 29 let
VZROKI:
- Prometne nesreča z motornim vozilom (ca. 40 %)
- Pešci in kolesarji v prometu (ca. 20 % )
- Padci pri športu, v prostem času (ca. 20 %)
- Na delovnem mestu (15%)
- Nasilna dejanja (ca. 5 %)
Razdelitev poškodb glave
Glede na način nastanka in sočasen zlom lobanjskih kosti:
- Odprte Žariščne
- Zaprte Difuzne
Glede na PA-FI dogajanja v možganih po poškodbi:
- Primarne
- Sekundarne
Glede stopnje prizadetosti:
- Blage – GCS 13-15 in nezavest manj kot 20 min.
- Zmerne – GCS 9-12 točk
- Hude – GCS 3-8 točk
Glasgowska lestvica kome (GCS)
ODPIRANJE OČI:
4: Spontano
3: Na verbalni poziv
2: Na bolečino
1: Ne odpira oči
MOTORIČNO ODZIVANJE:
6: Izpolnjuje navodila
5: Lokaliziran odmik ob bolečini
4: Generaliziran odmik ob bolečini
3: Fleksijski odgovor na bolečino
2: Ekstenzijski odgovor na bolečino
1: Brez odgovora na bolečino
GOVORNO ODZIVANJE:
5: Orientiran osebnostno, v času in prostoru
4: Odgovarja zmedeno
3: Odgovarja neprimerno
2: Izpušča posamezne glasove
1: Ni odziva
Mehanizem nastanka žariščne poškodbe:
Premik možganov ob zanihanju glave
Udarec in odboj možganov od lobanje
Mehanizem nastanka difuzne poškodbe:
Trganje živčnih vlaken v globokih možganskih strukturah zaradi strižnih sil ob rotacijah
KLINIČNA SLIKA PO HUDI POŠKODBI (po obdobju kome)
Po hudi možganski poškodbi:
- Akinetični mutizem
- Sindrom vklenjenost (“Locked-in Syndrome”) – tetraplegija, kontaktira le z očmi
- Apalični sindrom – ohranjeni le primitivni vzorciI
Po hudi možganski poškodbi:
- FAZA I : primitivne čustvene reakcije + fiksacija + ritem spanja
- FAZA II: prvi spontani gibi, prepoznavanje svojcev
- FAZA III – V: hiperseksualnost, “psihična slepota”, oralni kontakti, absolutno neinhibirano vedenje
- FAZA VI: čustvena labilnost, okvara svežega spomina
- FAZA VII in VIII: motnje pozornosti, upočasnjeno mišljenje
- Najpogosteje nepokreten, inkontinenten in nesamostojen
- Gibanje omejeno na nekaj patoloških in nefunkcionalnih gibov
- Afazičen in ima težave s sprejemanjem in obdelavo informacij ob motenem spominu, zato je zmeden
- Svoje telo doživlja kot tuje, nima moči in se ne zna braniti
KLINIČNA SLIKA BOLNIKA PO ZMERNI IN BLAGI POŠKODBI
- Okvare motoričnega, senzornega in avtonomnega sistema
- Okvare gibalnih sposobnosti: koordinacije, ravnotežja, hoje, spretnosti in natančnosti zgornjih udov, govora
- Okvara čutil: okus, dotik, sluh, vid, vonj…..
- Motnje spanja: nespečnost, prekomerna utrujenost…
- Motnje spolnih funkcij
- Okvare kognitivnih (miselnih) funkcij
- Osebnostno vedenjske in emocionalne motnje
Okvara kognitivnih (miselnih) funkcij
Motnje zaznavnih funkcij:
- Pozornost in koncentracija
- Orientacija (časovna, krajevna, osebnostna
- Iniciativnost in načrtovanje aktivnosti
- Pomanjkanje abstraktnega mišljenja
- Sposobnost pravilnega razsojanja
- Hitrost obdelave informacij
- Komunikacija
Osebnostno vedenjske in emocionalne motnje:
- Dolgotrajen in globok vpliv na kakovost življenja, socialne in zaposlitvene sposobnosti
- Ključnega pomena v rehabilitacijskem procesu
– Razdražljivost, strah, depresija, nezaupanje, jeza
– Impulzivnost, socialno nesprejemljiva dejanja, otročje obnašanje, čustvena nestabilnost
– Obsesivno ali prepotentno obnašanje, pretiravanje, prijaznost, želja po ugajanju…
ZAPLETI PRIDRUŽENI STANJU PO POŠKODBI
Post-travmatska epilepsija
- Pri 5 – 50 % bolnikov
- Prvi teden po poškodbi je posledica akutnih dogajanj v možganskem tkivu, kasneje pa posledica brazgotinjenja
- Terapija: antiepileptiki
- Pomembno vpliva na izid rehabilitacije in kakovost življenja
Paraartikularne heterotopne osifikacije
Kopičenje zrelega kostnega tkiva v mehkih tkivih ob sklepih brez znanega vzroka
- 11-76 % bolnikov, 2 – 4 mesece po poškodbi
- Zmanjšana gibljivost in bolečina v sklepu,
- Oteklina, rdečina, lokalno ↑ T
- Zdravljenje:
– Razgibavanje sklepa do bolečine,
– Zdravila (Indometacin, Naproxen)
– Kirurško (odstranitev kostnega tkiva)
Spastičnost
inhibicijska aktivnost
¯
¯
Hipertonija antigravitacijskih mišic
Vplivi:
- položaj telesa
- oblika sedeža
- tonični vratni refleksi,
– : Pogosto vzrok hudih bolnikovih bolečin
+ : Včasih omogoča stojo / sedenje, preprečuje GVT in osteoporozo, ohranja mišično maso…
Terapija:
- Lokalno gretje
- Raztezne vaje
- Masaža
- Uporaba opornic
- Mavčenje
- Nameščanje bolnika v pravilen položaj
Zdravila:
- Per os – Baklofen (Lioresal)
- Lokalna aplikacija Butulinum toxina v spastično mišico – začasno
- Trajno oz. podaljšano pa z vstavitvijo baklofenske črpalke
REHABILITACIJA BOLNIKOV Z NMP
4. obdobja
1. Urgentno /nevrokirurško/ obdobje
2. Akutno obdobje
3. Subakutno obdobje
4. Kronično obdobje
1. Urgentno /nevrokirurško/ obdobje
- Stabilizacija osnovnih življenskih funkcij
- Preprečevanje stanj, ki ogrožajo življenje
- Preprečevanje sekundarnih komplikacij:
– Kontrakture
– Preležanine
– Patološki antigravitacijski vzorci
– Senzorna stimulacija za prebujanje iz kome…
- Nameščanje bolnika: – inhibicija neželjenih toničnih refleksov.
– Ekstenzijski vzorec – sedenje
– Fleksijski vzorec – stoja na nagibni mizi
2. Akutno obdobje
- teden do 6 mesecev po poškodbi
- Izrazi se celotna slika, ker izzveni učinek zdravil
- Bolnike, ki so bili v komi več kot 1 teden in manj kot 4-6 mesecev, sprejmemo v rehabilitacijsko ustanovo
- Ostale in tiste z izraženimi deficiti le na kognitivnem področju napotimo v ambulantno obravnavo ustreznega specialista
- V primeru težje prizadetosti oz. slabih rehabilitacijskih potencialov – namestitev v DSO
Akutno obdobje – kompleksna rehabilitacija
- Bolniki, ki so sposobni vsaj kratkotrajno slediti preprostim navodilom – določen rehabilitacijski potencial
- Vsak bolnik je entiteta zase s svojim potekom okrevanja in nezanesljivim izidom rehabilitacije
- Obravnava poteka vse dokler opazujemo funkcionalen napredek na kateremkoli področju
Obravnava telesnih posledic NMP
- Kompenziranje motenj občutljivosti in zaznavanja
- Izboljšanje drže in ravnotežja
- Vzpodbujanje selektivne gibalne kontrole
- Učenje hoje
- Ekstenzijski vzorec (slika?)
- Fleksijski vzorec (slika?)
- Funkcionalna električna stimulacija (FES)
Obravnava telesnih posledic NMP
Učenje osnovnih vsakodnevnih opravil (DA)
- Hranjenje
- Osebna higiena
- Oblačenje / slačenje
- Presedanje
- Vožnja z vozičkom
- Kopanje
- Kontrola sfinktrov
- Uporaba stranišča
- Učenje gospodinjskih aktivnosti
Medicinsko tehnični pripomočki
Za gibanje
Za dnevne aktivnosti
Obravnava telesnih posledic po NMP
- Ocena vozniških sposobnosti – učenje vožnje avtomobila
- Ocena delovnih sposobnosti
- Načrtovanje zaključka / odpusta iz rehabilitacijske ustanove (ustanova , domov)
Kognitivna rehabilitacija po NMP
Kognitivne dejavnosti:
- Vse možganske aktivnosti s katerimi postane dogajanje v okolju za posameznika smiselno in s katerimi se na okolje smiselno odziva
Osnovne kognitivne dejavnosti:
- Pozornost (pogoj za uporabo vseh nadaljnjih)
- Razumevanje in sprejemanje informacij
- Procesiranje informacij (količina informacij, ki jih lahko sprejmemo in predelamo ter hitrost tega postopka)
- Spomin
- Izvršilne funkcije (načrtovanje in izvedba načrtovanega)
Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo okrevanja:
- Starost v času poškodbe
- Obseg poškodbe
- Trajanje post-travmatske amnezije
- Trajanje nezavesti
- Intelektualne sposobnosti pred poškodbo
- Okolje po poškodbi (motivacija iz okolja)
- Podpora svojcev/družine
Kognitivna rehabilitacija po NMP
Spremembe mišljenja, čustvovanja in vedenja po možganski poškodbi:
– Neodzivnost (nezavest)
– Zmanjšana odzivnost: – zaspanost, hitra utrujenost
– Zmanjšana pozornost
Spremembe mišljenja, čustvovanja in vedenja po možganski poškodbi:
- Neodzivnost (nezavest)
- Zmanjšana odzivnost: – zaspanost, hitra utrujenost
- Zmanjšana pozornost
- Zmedenost
- Motnje abstraktnega mišljenja in presojanja
- Težave načrtovanja in organiziranja dejavnosti
- Motnje spomina
- Upočasnjena obdelava (procesiranje) informacij
- Spremembe čustvovanja in obnašanja
- Odsotnost kritičnosti
- Depresija
Spremembe mišljenja, čustvovanja in vedenja po možganski poškodbi:
Neodzivnost (nezavest)
Terapevtski pristop:
- Preprosti dražljaji
- Posamezne besede (ime)
- Dotik
- Presledki med stavki
Zmanjšana odzivnost: – zaspanost, hitra utrujenost
Terapevtski pristop:
- Kratka obdobja dela z bolnikom (10-15 min), med njimi odmor.
- Preveč dražljajev ne pospeši procesa
Zmanjšana pozornost
Terapevtski pristop:
- Bolnik naj vedno gleda sogovornika
- Stavki naj bodo kratki in preprosti
- Ponavljanje besed
- Omejitev odvečnih dražljajev
Zmedenost
- Ne vedo kje so, kaj se je zgodilo, časovno deorientirani
- Pomembno je stabilno, mirno okolje!
Terapevtski pristop:
- Ne nasprotovati ali povzročati konflikt
- Ob sebi naj imajo priljubljene predmete (pomiritev)
- Omejitev sprememb in dražljajev iz okolja
- Ponavljanje pravilnih podatkov (čas, kraj, osebe…),
- Uporaba spominskih pripomočkov (koledar, dnevnik, mobitel…)
Motnje abstraktnega mišljenja in presojanja
- Težave pri reševanju kompleksnih problemov in odsotnost samokritičnosti
- Nerealni, pogosto nevarni cilje:
– “…spet bom gradil…”
– “…na morje se bom odpeljal z avtom
Težave načrtovanja in organiziranja dejavnosti
- Upočasnjena obdelava (procesiranje) informacij
- Spremembe čustvovanja in obnašanja
- Odsotnost kritičnosti
- Depresija
Terapevtski pristop:
- Pojasni, da ne razumeš…
- Zahtevaj naj razloži po korakih, vmes naj razmisli…
- Pojasni katere aktivnosti naj najprej dokonča
- Ponavljanje zaporedja
- Začni s preprostimi nalogami in ustvari videz napredka
- Nagrajuj uspeh, a ne pretiravaj z vzpodbujanjem!
Motnje spomina
- Izguba spomina za čas tik pred in po dogodku
- Dolgoročni spomin je ohranjen bolj kot kratkotrajni
- Največji problem pri izvajanju DA
Terapevtski pristop:
- Pisanje dnevnika / zapisovanje opravljenih nalog/del…
- Glasno ponavljanje
- Ponudi namig, nikoli cel odgovor
- Opisovanje dogodkov in stvari
Upočasnjena obdelava (procesiranje) informacij
- Nesposobnost hitrega razmišljanja in reagiranja na dražljaje
- Težave pri komunikaciji, organizaciji in reševanju problemov
Terapevtski pristop:
- Pogovor naj bo kratek
- Vzemi si čas za poslušanje
- Vedno naj govori le ena oseba hkrati
- Izogibaj se pogostim spremembam teme pogovora
Spremembe čustvovanja in obnašanja
- Običajen proces po NMP
- Pripeljejo do spremembe osebnosti
- Zaradi napačnega razumevanja okolja in sprememb se z jezo obračajo proti osebju in svojcem
Terapevtski pristop:
- Govori tiho in z mirnim tonom
- Odkreni pozornost stran od dogodka, ki je bolnika vznemiril
- Zaposli ga z novo aktivnostjo
- Prepreči nenadne spremembe situacije
Spremembe čustvovanja in obnašanja
- Nemirni
- Razdražljivi in jezni, predvsem, ko ne zmore opraviti dejavnosti, katero je pred poškodbo zmogel
- Reakcije so običajno kratkotrajne
Terapevtski pristop:
- Ne vzbujaj občutka krivde
- Pokliči pomoč v primeru nasilnega vedenja
- Razloži svojcem, da bolnik ne more nadzorovati in odgovarjati za svoje obnašanje
3. Subakutno obdobje
- 6-18 mesecev po poškodbi
- Končno stanje je bolj ali manj jasno in stabilno
- Ponovna hospitalizacija po pol leta na obnovitveni reha. program in oceno stanja.
- Popolno okrevanje je redko
- Ostanejo žariščni nevrološki izpadi in motnje na kognitivnih funkcij
4. Kronično obdobje
- Nevarnost zdravstvenih zapletov ob obstoječi kronični prizadetosti – predvsem na psihosocialnem področju
- Pogosto telesno neodvisni, a imajo hude posledice na mentalnem in osebnostnem področju.
- Tako bolnik navidezno funkcionira, a najbližji vedo, da je spremenjen kot osebnost
Rehabilitacija bolnikov z degenerativnim in vnetnim revmatizmom
Uvod
- Revmatoidni artritis (RA)
- Serološko negativni spondiloartritisi (AS, psoriatični artritis, protin)
- Zunajsklepni revmatizem (fibromialgija, miofascialni bolečinski sindromi, tendinitis, tenovaginitis, entezitis, burzitis)
- Osteoartroza
Revmatoidni artritis
- Kronična vnetna sistemska bolezen
- Sklepna prizadetost – simetrični periferni poliartritis
- 1% odrasle populacije, Ž:M =3:1
- Začetek med 30. in 50. letom starosti
- Prizadet lahko katerikoli sklep
- Najpogosteje simetrični, počasi napredujoči poliartritis
Vzrok ni dokončno pojasnjen – v serumu in sklepni tekočini so avtoprotitelesa
* Panus – vnetno zadebeljena sinovialna membrana, ki vrašča med sklepni hrustanec in kost
Vnetje:
- Bolečina celotnega sklepa
- Oteklina
- Toplota
- Rdečina
- Zmanjšana gibljivost
- Deformacija
- Motena funkcija
Klinična slika
- Počasen začetek
- Splošni znaki
– slabo počutje
– subfebrilno stanje
- Simetrični artritis:
– Zapestja
– MCF in PIP sklepi rok
– MTF sklepi stopal
– Kolena
– Gležnji
klinična slika
- Stalna bolečina v prizadetih sklepih, najhujša zgodaj zjutraj
- Jutranja okorelost > 1 uro
- Kasneje deformacije sklepov:
– Ulnarna deviacija prstov
– Deformacija prstov v obliki labodjega vratu
– Subluksacija MCF in MTF sklepov
- Atrofija mišic ob prizadetih sklepih
- Vnetje kitnih ovojnic
klinična slika
Ulnarna deviacija prstov
Subluksacija MCF sklepov
in oslabelost oz. atrofija interosalnih mišic rok
Labodji vrat:
- hiperekstenzija PIP
- fleksija DIP
Boutonnaire:
- fleksija PIP
- Hiperekstenzija DIP
Subluksacija MTF sklepov stopal in hallux valgus (slika?!?)
Diagnoza
Diagnostika:
- Klinična slika
- RTG
- Laboratorij
Rehabilitacija
Cilji:
- Zmanjšanje bolečin
- Izboljšanje mišične moči in obsega gibov
- Zaščita sklepov
- Zmanjšana poraba energije pri hoji
- Preprečevanje kontraktur
- Psihosocialna podpora
- Edukacija bolnikov
- Medikamentozna terapija
- Kineziterapija
- Termoterapija
- Električna stimulacija (TENS)
- Oprema s pripomočki (ortoze, pripomočki za hojo)
- Psihosocialna podpora
- Edukacija
medikamentozna terapija
- Nesteroidni antirevmatiki, bazalna terapija
- Osnova zdravljenja RA kot sistemske bolezni
- Pogosto infiltracija sklepa s kortikosteroidi
kineziterapija
- Najpomembnejši del rehabilitacije
- Individualno prilagojena:
– Stopnja okvare sklepa
– Omejitev v dejavnosti
– Splošna kondicija
– Motivacija
- Potrebna je tako ob zagonu kot v umirjeni fazi bolezni
V umirjeni fazi bolezni:
- Vaje za ohranjanje gibljivosti kolen
- Raztezne vaje
- Vaje za izboljšanje mišične moči
- Aerobna aktivnost za povečevanje vzdržljivosti
kineziterapija
- Ne vpliva škodljivo na aktivnost bolezni ali poslabša bolečine
- Optimalni tip, intenzivnost in pogostost vadbe še niso jasne
- Izogibanje vadbi z velikimi bremeni ali dejavnikov, ki lahko povzročijo dodatno poškodbo sklepov
- Pomembno dolgotrajno sodelovanje bolnikov
- Skupinska ali individualna vadba
Hidroterapija
- Kombinacija učinkov kineziterapije in termoterapije
- Vadba v razbremenjenem položaju
- Najučinkovitejša za zmanjšanje bolečine v sklepu kot tudi za izboljšanje gibljivosti
- Izboljšanje tudi v psihološkem statusu
Termoterapija
- Najpogosteje uporabljeni fizikalni dejavnik pri zdravljenju artritisa
- Krioterapija
- Pri zagonu bolezni
- Toplota
– V umirjeni fazi RA
– Protibolečinsko delovanje
– Zmanjšanje spazma mišic
– Izboljšana elastičnost tkiv
Oprema s pripomočki za hojo
Palica, bergle, hodulja
Delovna terapija
- Aktivnosti:
® Način izvajanja
® Pripomočki
® Ortoze
oprema s pripomočki za DA
Sedež za kopalno kad
Povišica za toaletno školjko
Revmatoidni artritis- ortoze
Namen:
- Poprava deformacij
- Stabilizacija sklepa
- ¯ bolečin
- Izboljšanje funkcije
rehabilitacija
- Edukacija:
- Ključnega pomena tudi pri bolnikih z RA
- Pomen rednega izvajanja vaj in ohranjanja telesne kondicije tudi po zaključku strnjene terapevtske obravnave.
- Prilagoditev dejavnosti
- Opozoriti na dejavnike, ki lahko poslabšajo okvaro
kirurško zdravljenje
- Sinovektomija
- Resekcije
- TEP/PEP
Ankilozirajoči spondilitis
- Kronična sistemska revmatska bolezen
- Aksialni skelet (hrbtenica + SI sklepi)
- M : Ž = 3 : 1
- Začetek med 20. in 35. letom
- Entezitis – vnetje narastišč vezi in kit
- Sinovitis hrbteničnih sklepov
- Osifikacija narastišč – postopno vedno bolj trda in negibljiva hrbtenica
- Vnetje SIS
- Vnetje perifernih sklepov
- Izvensklepna prizadetost: iritis
- Začne kot bolečina v križu
- Jutranja okorelost
- ¯ gibljivost hrbtenice
- ¯ respiratorni indeks
- Občutljiva narastišča ahilove tetive in plantarne aponevroz
rehabilitacija
- Medikamentozna terapija – NSAIR, imunomodulirajoča zdravila
- Vzdrževanje gibljivosti hrbtenice in prsega koša:
– Ekstenzijske vaje
– Dihalne vaje
– Vaje za vratno hrbtenico
- Vzdrževanje gibljivosti ramen in kolkov
- Raztezanje ahilovih tetiv, fleksorjev kolkov
- Izogibanje dela v sklonjenem položaju
- Prilagoditev delovnega mesta
Oprema s pripomočki:
– Prijemalne kljuke
– Velika vzvratna ogledala v avtu pripomočki
Osteoartroza
- Eden glavnih vzrokov za invalidnost v razvitem svetu
- Prizadetost enega ali le nekaj sinovijskih sklepov udov ali hrbtenice
- Pogosto posledica
– Stare poškodbe
– Pretirane uporabe sklepov
– Debelosti
Primarna OA
- Ž > M; Ž > 55 let
- M nekaj let prej
Sekundarna OA
- Najpogostejši vzrok kronične bolečine v kolenu
- Posledica prirojenih ali pridobljenih nepravilnosti v kolenskem sklepu
- Mlajša populacija kot pri primarni obliki
Osteoartroza – patoanatomske značilnosti
- Zožitev sklepne špranje
- Robni osteofiti
- Subhondralna skleroza
- Cistične spremembe
Roka:
- DIF – Heberdenovi vozliči
- KMK sklep palca (rizartroza)
- PIF – Bouchardovi vozliči
Kolk
Koleno
Stopalo:
- Hallux valgus
- Subluksacija 2-5 MTF sklepa
Vratna in ledvena hrbtenica
Spondiloza:
– Tanjšanje medvretenčnih ploščic, Osteofiti na robovih teles vretenc
Osteoartroza zigoapofizarnih sklepov:
– Skleroza, osteofiti
Spinalna stenoza (= zožitev hrbteničnega kanala) ledveno:
– bolečina pri stoji in hoji, popusti pri sedenju ali ležanju
Osteoartroza-klinična slika
- Koleno najpogosteje prizadeto prvo (obremenitev), drugi sklepi kasneje
- Postopno napredovanje bolečine:
- Le po dolgotrajnejši obremenitvi
- Kasneje na začetku obremenitve, po nekaj gibih izgine in se po daljši obremenitvi spet pojavi
- Stalno prisotna bolečina (“dekompenzirana artroza”) (znaki vnetnega artritisa), v sklepu izliv, okorelost po daljšem obdobju mirovanja
- Oteklina sklepa
- Sekundarne deformacije:
- Mišična atrofija
- Flektorna kontraktura
- Varus ali valgus deformacija
- Razobličenost kolenskega sklepa
- RTG izražena OA je pogostejša od klinične
- Robni osteofiti: bolezen se bo slej ko prej klinično izrazila v 95% primerov
Osteoartroza – rehabilitacija
Cilj:
- Preprečevanja napredovanja okvar
- Zmanjševanje omejitev dejavnosti (hoja) in sodelovanja bolnikov
- Simptomatsko, nezadostno
- Zdravljenje z zdravili
- Kineziterapija
- Termoterapija
- Električna stimulacija
- Oprema s pripomočki
- Edukacija
Kirurško zdravljenje:
– TEP kolka, kolena, rame
– OP hallux valgus
Osteoartroza – kineziterapija
Najpomembnejši del rehabilitacije
- Cilj:
- Zmanjšanje bolečine
- Povečanje oziroma vzdrževanje obseg gibljivosti, mišične moči in vzdržljivosti
- Stabiliziranje sklepa
- Dodatni pozitivni učinki:
- Zmanjšanje telesne teže
- Povečanje aerobne vzdržljivosti
- Preprečevanje osteoporoze
- Izboljšanje splošnega počutja
- Hidroterapija
- Vadba v razbremenilnem položaju
- Sočasno pozitivni učinki termoterapije:
- Zmanjšanje bolečine
- Sprostitev mišic
- Mehčanje mehkih tkiv
Osteoartroza – kineziterapija
Izbira vaj:
- Individualno prilagojena
- Stanje prizadetega sklepa, splošno stanje bolnika
- Preprečevanje zaščitnega fleksijskega položaja sklepa (kontraktura s posledično moteno statiko)
Aktivne vaje!!!
Izbira vaj:
- Gibljivost sklepa ni bistveno omejena, moč mišic > 3:
- Aktivne vaje v polnem obsegu giba
- Izotonične in izometrične vaje s postopnim povečevanjem upora
- Obrabljen sklep potrebuje čim več gibanja v razbremenjenem položaju, priporočljivo je predvsem plavanje in kolesarjenje
Izbira vaj:
- Zelo omejena gibljivosti, kontrakture, mišična moč < 3:
- Aktivne asistirane vaje
- Raztezanje
- Mobilizacija
- Manipulacija
- Dekompeziran sklep:
- Mirovanje v razbremenjenen položaju
- Krepitev pripadajočih mišic z izometričnimi vajami
- Punkcija morebitnega izliva
- P.p. infiltracija sklepa s kortikosteroidom in lokalnegim anestetikom
Trening hoje s:
- Pripomočki za razbremenitev (palica, bergle, hodulja)
- Različnimi ortozami
- Ustrezno obutvijo
Termoterapija
- Tople obloge: termopak, parafinske obloge, obsevanje z infrardečimi žarki, hidroterapija
- Indikacije: v kateremkoli stadiju bolezni, razen pri dekompenzirani artrozi
- Krioterapija: pri dekompenzirani artrozi
Električna stimulacija
- Protibolečinska terapija
- Dokazano uspešna je le TENS
Rehabilitacija = preventiva
- Preprečevanje nadaljnje okvare kontrakture sklepov in oslabelost mišic,
- Uporaba pripomočkov za zmanjšanje omejitev dejavnosti.
- Zaščita sklepa
- Zmanjšanje poraba E
Najboljša preventiva = edukacija:
- Poučevanje
- Informiranje
- Vzgajanje in motiviranje bolnika
– Poznavanje bolezni
– Obvladovanje simptomov
– Povečevanje funkcije sklepa
– Zaščita sklepa
– Zmanjšanje poraba E