Zdravstvena nega starostnika 2012

AFAZIJA = motnja govora in sporazumevanja. Ponavadi nastane zaradi poškodbe možganov. Če eden ali več delov govora preneha delovati, pomeni, da oseba ni več v stanju povedati kar želi. Aktivnosti ZN = izključitev motečih dejavnikov v okolju; trening pozornosti – krajše informacije in ponavljanje; spodbujanje govorjenja, pisanja in risanja; poudarjanje ključnih besed – dovolj razločno in glasno; vključevanje v družbo; spodbujanje govornih aktivnosti pri komunikaciji.

AGNOSIJA – akustičnih, optičnih in taktilnih dražljajev pri intaktni funkciji čutil (ne zna uporabljati glavnik, žlico);

AGNOSOGNOSIA ne doživljanje bolezni (zdrav)

APRAKSIA izguba spomina za načrtovanje in izvajanje aktivnosti (oblačenje),

DEHIDRACIJE – znaki = blag in močan občutek žeje, utrujenost, glavobol, suha usta, telo malo urina (ali skoraj nič), mišična šibkost, vrtoglavica, omotičnost, nizek krvni tlak. Odpravil bi jo s povečanim uživanjem tekočine per os v kolikor stanje pacienta to ne dopušča nadomeščanje tekočine intra venzno ali sub cutano po naročilu zdravnika.

DELNO SEGREGACIJSKI KONCEPT skupno bivanje na enoti, vključenost dementnih v dnevne skupine, struktura terapevstkih tehnik, spodbuja individualne sposobnosti, menjava okolja izzove nemir, strah; bivanje v skupini je lahko obremenilno.

DEMENCA – ANAMNEZA = anamneza,klinični pregled, laboratorijske preiskave, nevrološki pregled, nesposobnost izvedbe aktivnosti, različne oblike afazije,agnozij Vedenjski dejavniki – vedenjske spremembe: nasilno vedenje, kričanje,preklinjanje, jokanje, nemir, vznemirjenost, tavanje, socialno neustrezno vedenje, ponavljajoča vprašanja, vsiljivost, spremljanje svojcev, odklonilno vedenje. IDENTIFIKACIJA PROCESA 1907 Alois Alzheimer je pri avtopsiji odkril pomembne spremembe na živčnih končičih in specifično substanco v možganski skorji. Anamneza, klinični pregled; Laboratorijske preiskave; nevrološki pregled; nesposobnost izvedbe aktivnosti; različne oblike afazija, agnozija, MMT;

SOCIALNO ČUSTVENO PODROČJE: spremembe v razpoloženju, v odnosu z domačimi, spremenjeni pa so tudi stiki z drugimi ljudmi; povečana je občutljivost za dražljaje; zmanjšano je zanimanje za prejšnje aktivnosti; neuspešen je priklic informacij

KOGNITIVNE SPREMEMBE:  pojavijo se spominske motnje, predvsem kratkoročni spomin; motnje orientacije – čas, kraj in osebe; motnje pozornosti in koncentracije; motnje zaznavanja; motnje abstraktnega mišljenja; motena je kritična presoja; izguba sposobnosti branja, pisanja, računanja, govora;

SOMATSKE SPREMEMBE: motnje prehranjevanja, spanja, gibanja, skrb za osebno higieno, komunikacije, odvajanja, prisotnost bolečine.

NAPOTKI:Potrebno je občutenje in emptičen odnos, ker to vodi k zaupanju, zmanjšuje strah in ponovno vrača dostojanstvo. Pomembno je tudi občutenje bolečine, pa naj bo samo opažena ali pa tudi izražena. Potlačena bolečina se lahko stopnjuje.; strah jih je teme in smrti, sunkovitih gibov, izmikanja; spontano pojejo; berejo, težje pišejo; bojijo se izgube lastne identitete in iščejo stik; ločitev jih zelo prizadane/ npr odhod obiskovalcev, smrt; težijo k lastni identiteti;

POMOČ – Pomagamo lahko že s tem, da iskeno in zavzeto poslušamo in ponavljamo izgovorjene besede. Vedno vzpostavimo očesni kontakt in vključujemo čutilne zaznave. Pri komunikaciji vključimo dotik, bližino znanih oseb, glas dragih oseb. Pomirjamo z izbrano glasbo. Poiščemo tudi zvezo med vedenjem in potrebo ( npr: denar/vlak, ključ/stanovanje )

SPREMLJAJOČE MOTNJE:blodnje, halucinacije: napačno preoznavanje: vidi druge osebe v hiši, sebe v ogledalu ne prepozna, drugih oseb – svojcev, negovalcev ali dogodkov; agitiranost, tavanje, stopicljanje, ponavljajoči gibi, govor; nekontrolirano vedenje / impulzivnost; alkoholizem, v začetku lahko hazard; zavračanje sodelovanja.

CILJI POMOČI: zvišati občutek lastne vrednosti; zmanjšanje strahu, Zmedenosti; omogočanje izražanja čustev, tudi negativnih; možnost poravnave, opravičila; reševanje preteklih konfliktov; izboljšanje ali vsaj ohranjanje besednega sporočanja; preprečevanje izolacije, umika; izboljšanje počutja in sposobnosti; biti koristen, učinkovit;

DEPRESIJA: telesni znaki, pomanjkanje zanimanja, socialni umik, nezadovoljstvo, občutenje nesmiselnosti življenja,občutek manjvrednosti, strah pred prihodnostjo, preobčutljivost na dražljaje, nemoč, občutki krivde, pogosto se spregleda, 10-205 ne kaže znakov depresije. aktivnosti zn:spodbujanje izražanja čustev občutkov potreb samooskrbe

TŽA pozitivnega občutka zaupanja vase samostojnosti, pristop, pogovor o samomorilnih mislih, opazovanje depresivnih znakov, vzpodbujanje delovne klime, načrtno komuniciranje, vzpostavljanje terapevtskega odnosa; vzpodbujanje k izražanju strahu, dvomov, krivde in sramu; pozitiven pristop (pozornost, potrpljenje in čas); spoznavanje biografije, zanimanje zanj; prepoznavanje izražanja besa in žalosti; pogovor o samomorilnih mislih in željah; spodbujanje pozitivnega občutka zaupanja vase (zaposlitev); spodbujanje samooskrbe pri TŽA. Aktivnosti zn – opazovanje depresivnih znakov; opazovanje sprememb pri zadovoljevanju življenjskih potreb in vitalnih znakov; prepoznavanje suicidalnih nagnjenj; spodbujanje samostojnosti in neodvisnosti; pozitivno samoopazovanje in samovrednostenje; identifikacija in spodbujanje navad (ličenje, frizura) preprečevanje motenj v samooskrbi; skrb za spanje in počitek; skrb za varno in spodbudno okolje (lažja orientacija, osvetlitev); aplikacija zdravil in opazovanje učinkov; načrtno komuniciranje; aplikacija sprostitvenih tehnik (dihanje, avtogeni trening); podpora svojcem; opažanje pozitivnih sprememb; vzpodbujanje pozitivne delovne klime.

DRUŽINSKA RAVEN = ohranjanje zdravja svojcev in ozaveščanje; zgodnje odkrivanje rizičnih dejavnikov; finančna podpora družinskih pomočnikov; razbremenitev preobremenjenih svojcev; svetovanje svojcem.
EKOLOŠKI MODELI OSKRBE temeljni odnos med osebo in okoljem, izmenjava med predmetno socialnim okoljem in osebo, 1973 Lawton, prilagajanje na okolje; večji je pomen okolja čimvečje so izgube, protektivni vpliv okolja, varnost in spodbuda. Ekološki modeli – interakcijski model dobro počutje je usklajeno med potrebami posameznika in okoljem, ne le na fizičnem temveč tudi socialnem področju, model delovanja stresa, odnos osebe in okolja, s kontrolirano stimulacijo brez preobremenitev. procesni model, 1993, učinkovito prilagajanje na zahteve okolja z aktivno vlogo posameznika, okolje spodbuja ali zavira: pomen varnosti, podpore, spodbude, obremenitev, sprostitve.

ETIČNA NAČELA:dobrodelnost, neškodovanje, avtonomnost, pravičnost.

ETIKA PRAVIČNOSTI IN ETIKA SKRBI = spoštovanje avtonomije – spoštovanje svobodnega in samostojnega odločanja vsakega posameznika; neškodljivost – fizična, psihična, socialna in duhovna; pravičnost – zagotavljanje oskrbe brez deskriminacije  ali predsodkov; resnicoljubnost – ne lažemo in ne zavajamo s svojimi izjavami; zaupnost – varovanje P podatkov; zvestoba – držati obljubo in še več. etika pravičnosti je zagotavljanje oskrbe brez diskriminacije ali predsodkov, etika skrbi začetek srbi, ki vključuje vprašanja kaj je potrebno doseči katere norme spoštovati, ter katere cilje in zakaj doseči, konec skrbi ki pomeni prenehanje procesa z odhodom bolnika.

EVTANAZIJA – Je medicinska pomoč pri umiranju ali pri samomoru. Je predmet intimnega odnosa med dr., MS in pa bolnikom. Evtanazijo izvede zdravnik in mora biti skladna z zakoni – vloga zakonodaje je zelo pomembna, vključena pa je tudi regionalna komisija, ki jo sestavljajo pravnik, zdravnik in etik. Obveščena pa mora biti tudi javnost.

GERIATRIČNI SINDROMI = vrtoglavice; preležanine; zaprtje; izguba mišične mase; kronična bolečina.

GIBANJE IN AKTIVNOST: spodbujanje mobilnosti z upoštevanjem omejitev, prilagajanje opreme in namestitve osebam z vozički in telesno okvaro, aktivacija in mobilizacija ohranjenih in ponovno pridobljenih gibalnih sposobnosti, uporaba pomožnih sredstev, spodbujanje sodelavcev, da pri delu uporabljajo sredstva za gibanje.

HRANJENJE IN PITJE: upoštevanje individualnih posebnosti,  kulturni in družbeni aspekti hranjenja, skupno druženje ob hrani, možnosti glede individualnega kuhanja, upoštevanje individualnih navad, upoštevanje higienskih norm, fleksibilen čas obrokov, svobodna izbira prostora, sodelovanje oseb pri izbiri, pripravi in oblikovanju  jedilnikov.

INTEGRACIJSKI KONCEPT integracija brez koncepta dela, vsi stanovalci živijo neodvisno od omejitev, ni posebnosti pri obravnavi dementnih, skupni prostori so za dementne in druge isti, delovna terapija upošteva obe skupini, sobivanje je odvisno od razumevanja, spoštovanja in tolerance, problemi: agresija, nerazumevanje in zavračanje, Pomembne potrebe dementnih: pripadnost in socialni kontakt, iščejo bližino drugih, udeleženost v družabnem življenju, brez omejitev, varnost.

IZLOČANJE: spodbujanje kontinence, upoštevanje intimnosti in previdnosti pri izločanju, omogočanje uporabe klicne naprave, opazovanje rednega izločanja, profilaksa obstipacije, zdravstvena oskrba  inkontinence.

MEDICINSKI MODEL:temelji na medicinski znanosti;fokus je na spremembah in razgradnji;  medikamentozna obravnava kognitivnih in drugih motenj;skrb usmerjena na bolezen in omejitve. Cilj:oskrba je razvila kompenzatorne metode, ki blažijo simptome; obravnava bolnikov temelji na enotnih merilih;osebni kontakt izboljša splošno stanje dementnih; danes usmerjamo oskrbo k kompetencam, z uporabo spoznanj vedenjske terapije in teorije učenja.

NACIONALNI PROGRAM PO – DOPOLNI = PO je aktivna celostna pomoč kronično ali neozdravljivo bolnim in umirajočim bolnikom ter njihovim svojcem, slednjim tako v času bolezni kot v procesu žalovanja.

NACIONALNI PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA – CILJI  = PODČRTAJ – neodvisno življenje v okolju; upoštevanje posebnih potreb zaradi bolezni in invalidnosti; usmerjenost na primarno zdravstveno varstvo; racionalizacija bolnišničnega zdravljenja;  neinstitucionalne oblike pomoči; skrb za kronične bolnike in umirajoče.

NACIONALNI PROGRAM: načelo ohranjanja in doseganja večje kakovosti življenja starejše populacije, pri čemer bo treba upoštevati mnenja uporabnikov storitev, načelo celovitosti obravnave starejših oseb, pri čemer je potreba posebej upoštevati zadovoljevanje socialnih potreb starejših, zlasti potreb po kakovostnem medsebojnem odnosu, načelo pluralnosti oskrbe, pri čemer mora država omogočiti različne oblike socialno varstvenih storitev, ki pa morajo biti načrtovane, vodene in nadzorovane, načelo enakosti in dostopnosti različnih oblik oskrbe, načelo enakomerne prostorske pokritosti, kar pomeni dati prednost tistim geografskim območjem, ki danes zaostajajo, načelo avtonomnosti, kar pomeni, da imajo starejši možnost svobodne izbire, načelo gospodarnosti, to je upoštevanje večje učinkovitosti in kakovost storitev za čim nižje stroške, načelo integriranosti v socialno in urbano okolje, načelo prožnosti, kar pomeni, da morajo biti oblike varstva starejših oseb zasnovane tako, da jih je mogoče prilagajati socialnim, zdravstvenim in kulturnim značilnostim okolja, kjer živijo (MDDSZ RS).

NACIONALNI ZDR. VARSTVO – CILJI:, ki se nanašajo na zdravje starostnikov: neodvisno življenje v okolju, usmerjenost v primarno zdravstveno varstvo, skrb za kronične in umirajoče bolnike.

SLABOVIDNI – IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU = dovolj osvetljave, brez bleščanja in senc; stikala na dosegu rok; nedrseče talne površine, pritrjene podloge; po tleh brez napeljav in žic; na stopnicah na obeh straneh močna držala in ograja; oprijemala ob straniščnih školjkah in banji; varne stopnice in poti; obutev naj ne drsi, obleka naj bo udobna – ne predolge hlačnice; naj ne hodijo v nogavicah; stvari naj bodo pospravljene; ortopedski pripomočki naj bodo pospravljeni, na običajnem mestu in stalno dosegljivi.

SLABOVIDNI – PRILAGAJANJE OKOLJU = primerna jakost osvetlitve glede na aktivnost; osvetlitev individualno prilagojena; nastavitev kontrasta in jakost slike; jasne barve so svetlejše – temne kot temna luknja; temno na osvetljenem ozadju; kontrastno obarvane stopnice; manj opreme – več prostora; telefon z velikimi številkami; kontrastni ročaji na predalih; dobre – nebleščeče luči; govoreča dvigala in semaforji.

SOCIALNA REHABILITACIJA – zajema ohranjanje stikov z družino ter izboljšanje le-teh s prijatelji. Teži k vzpostavljanju novih socialnih stikov ter k vzdrževanju socialne aktivnosti in druženja.

SOCIALNO FUNKCIONIRANJE:  ohranjanje socialnih kontaktov (družinski člani, sosedje, prijatelji); vzpostavljanje stikov z drugimi ljudmi; vzpostavljanje mreže znanstev; vzdrževanje socialnih vlog.

SOCIOTERAPEVTSKI MODEL manjše stanovanjske enote  usmerjene na samooskrbo, razširitev materialnega  in socialnega okolja, sostanovalci v domu, stanovalci, zaposleni, družinski člani in partner, oblikovanje skupin, vpliv oseb na vzdušje in življenje vsakega posameznika, cilj je integracija.

SPANJE IN POČITEK upoštevanje individualnih potreb po spancu in relaksaciji, organizacija strukture dneva, ohranjanje dnevno nočnega ritma, spodbujanje skrbi za zdrav spanec, opazovanje motenj spanja, izključitev motečih dejavnikov, upoštevanje različnih lokacij za počitek in aktivnost.

SPREMEMBE PRI ODVAJANJU BLATA IN URINA = obstipacija, diareja; inkontinenca; retenca urina; edemi in znojenje.

STIGMATIZACIJSKI DEJAVNIKI družbeno razvrednotenje populacije; življenjsko obdobje povezano z boleznimi; izguba socialnih stikov in nadzora; razmišljanje o smrti; neaktiven življenjski slog.

STRATEGIJA VARSTVA STAREJŠIH DO 2010 = Skrb za preventivno krepitev zdravja starih ljudi, za njihovo zdravljenje in stabilnost sistema  zdravstvenega zavarovanja, skrb za vzgojo in izobraževanje vseh generacij; Skrb za delovanje sodobnih programov socialnega varstva; Usmeritev kulture, zlasti javnih občil, v sodelovanju pri skrbi za rast nove solidarnosti med generacijami; usmerjanje raziskovanja in znanosti na področju staranja, starosti in sožitja med generacijami; Usmerjanje prostorskega planiranja za stanovanjsko in javno ureditev, ki je primerna za življenje in delo starih ljudi; Razvoj komunikacijskih sredstev;   Razvoj prometa, skrb za primerno zaščito starih ljudi pred nasiljem in zlorabami; Sodobna načela gerontologije narekujejo družbi, da mora poskrbeti za svoje staro prebivalstvo tako, da ostanejo čim dlje v svojem domačem okolju, kjer so bivali in delali skozi življenje; Tistim, ki niso sposobni bivanja v domačem okolju ,je potrebno zagotoviti bivanje in oskrbo v domovih za starejše občane.

SVOJCI – AKTIVNI POMOČNIKI PRI ZN starostnika. Poiščite pravilne trditve, ki kažejo na njihovo pozitivno vlogo: vzpostavljanje primernega odnosa, pomoč pri opravljanju življenskih aktivnostih, izmenjava čustev in potreb.

SVOJCI – delo s svojci – empatija simpatija (z lahkoto komuniciramo). antipatija (nenaklonjenost, odpor povzročata težave).(oboje temelji na čustveni ne)privlačnosti, ki jo občutimo ob nekom. empatija  pomeni stopnjo višje od simpatije, saj pomeni sprejemanje drugega skozi njegova dejanja, misli, čustva, prepričanja…Praktični nasveti za delo s svojci

SVOJCI – ODNOS Odnos svojcev je bistvenega pomena za prilagoditev oskrbovancev na bolezen in na spremembo okolja. Zato jih ne moremo in ne smemo izvzeti iz procesa zdravljenja, namestitve in življenja v zavodu (vključuje tudi ZN in ZV)!

SVOJCI – VLOGA PRI STAROSTNIKU:posredujejo pomembne podatke, nudijo čustveno podporo,varnost,upanje,starostnika čustveno sprejemajo,reagirajo zaščitniško,sodelujejo odvisno od socialnih izkušenj,čutijo razumevanje in spreminjajo doživljanje sprememb zaradi bolezni, več težav-večje sodelovanje.

SVOJCI KOT PARTNERJI = ( PODPORA V STAROSTI   – VZPOSTAVLJANJE ODNOSA: zaupanje in odprtost prinašata možnosti za zadovoljstvo pri delu;vsak odnos terja določeno mero samo razkrivanja;pomembno je,da poteka odnos usklajeno in dovolj počasi,da ne pokvari nadaljevanja odnosa;ne samo izogibanje konfliktom,ampak tudi reševanje.

SVOJCI KOT PARTNERJI- KONTINUITETA SODELOVANJA sodelovanje s svojci v zdravstveni negi in oskrbi sprejemamo kot izziv in priložnost za boljše delo in življenje, ne pa kot dodatno breme; občutek varnosti je pomemben za vse udeležence v odnosu, dobra obveščenost in pripravljenost pa skupaj s pomočjo dobrega vodje vodita v uspešno sodelovanje. pogovor z oskrbovanci, svojci ima prednost pred rutinskim delom, saj jim je potrebno prisluhniti in posvetiti veliko časa; ravno v tem je velika razlika med osebnim in neosebnim pristopom.

SVOJCI KOT PARTNERJI –vzpostavljanje odnosa, zaupanje in odprtost prinašata možnosti za zadovoljstvo pri delu; vsak odnos terja določeno mero samo razkrivanja; pomembno je, da poteka odnos usklajeno in dovolj počasi, da ne pokvari nadaljevanja odnosa; ne samo izogibanje konfliktom, ampak tudi reševanje.

SVOJCI KOT SPREMLJEVALCI posredujejo pomembne podatke, nudijo čustveno podporo, občutek varnosti, upanja; starostnika čustveno sprejemajo, svojci se običajno primerno prilagodijo na bolezen, reagirajo zaščitniško; sodelujejo odvisno od  socialnih izkušenj, starosti ; besedne sposobnosti so pomembne pri izvajanju raznih postopkov v oskrbi! čutijo razumevanje in spreminjajo doživljanje sprememb zaradi bolezni; čim večje so težave, tem bolj je potrebno sodelovanje, svojcev, sorodnikov. Primerno zdravstveno vzgojeni svojci, doprinesejo k občutku  enakopravnosti, usmerjanju k sposobnostim! Pomembno prispevajo k pozitivnemu odnosu do omejitev (npr. oviranje, ograjice), lažje sprejemajo spremenjeno vedenje. Pomagajo k uspešnosti, sprejemanju samega sebe, k preusmerjanju pozornosti od tega, kar oskrbovanci niso ali kar bi lahko bili. Sodelujejo pri oskrbi in drugih aktivnostih.

USPEŠNO STARANJE: zdravje, zrelost in osebna rast, samospoštovanje, razvoj, spoprijemanje, zadovoljstvo, upoštevanje omejitev.

VITALNE FUNKCIJE: opazovanje dihanja, krvnega tlaka in utripa; kontinuirano in strokovno opazovanje; zdravstvena oskrba in preprečevanje akutnih motenj (infarkt); zdravstvena oskrba kroničnih motenj (diabetes); spodbujanje dihalne kapacitete, krvnega obtoka in ohranjanje telesne temperature; strokovna in hitra obravnava v akutnih stanjih.

ZDRAVILA – ABSORPCIJA = OSNOVNE SPREMEMBE = zmanjšana je hitrost absorpcije;podaljšan je čas do učinka zdravila;volumen porazdelitve je različen za hidrofilna in lipofilna zdravila odvisno od velikosti molekul;razpolovni čas  je daljši; eliminacija se podaljša.

ZDRAVILA: Spremembe organizma v starosti; zmanjšano ledvično delovanje tudi do 50 %; zmanjšano metabolno delovanje (zmanjšana sinteza plazemskih beljakovin); nižji pretok krvi skozi možgane; zmanjšano delovanje prebavil (sekrecija in motiliteta) prizadeta funkcionalna rezerva možganov (labilnost homeostaze). Vpliv starostnih sprememb na delovanje zdravil sprememba koncentracije na mestu delovanja; sprememba učinka zdravila; poveča se občutljivost za stranske učinke; večja interakcija med zdravili zlasti pri sočasnem jemanju; poslabša sodelovanje pri jemanju zaradi upada spomina. Absorpcija sprememba želodčne sekrecije; pretok krvi v prebavilih; motiliteta; število absorptivnih celic upade. spremenjena hitrost raztapljanja; manjša absorpcija; kasnejši vpliv zdravila. Sestava organizma:zmanjšanje deleža vode; povečanje deleža maščob. nižje razporejanje-hidrosolubilnih; višja distribucija liposolubilnih; poznejši nastop učinka; akumulacija zdravila; predoziranje.

ZDRAVO STARANJE: preventiva bolezenskega staranja, sprejemanje sprememb, prilagajanje sprememb, ocenjevanje stopnje funkcionalnih sposobnosti, kompenzacija prikrajšanosti, razvoj zdravih sposobnosti, oblikovanje podpornega sistema, zdravljenje in rehabilitacija.

ZN STAROSTNIKA: Zdravstvena nega starostnika vključuje (kaj): sprejemanje telesne podobe, motivacijo za gibanje, upoštevanje spremembe, opazovanje kože, mobilizacija gibanja, redukcijo telesne teže, zdravstveno nego starostnika pri izločanju in odvajanju, prehranjevanje in hidriranje starostnika, obravnavo starostnika z bolečino, aktivno vlogo starostnika in družine. spremljanje pri življenjskih potrebah in izkušnjah kot so zaupanje, ljubezen, radost, strah, izolacija, umiranje in smrt; pomoč pri občutenju bolečine in žalosti, upoštevanje in spodbujanje religioznih obredov in potreb; usmerjanje v terapijo vedenjskih motenj, spremljanje procesa umiranja, odpuščanja in ločitve, pomoč pri spoprijemanju s kriznimi situacijami, izobraževanje za geriatrično oskrbo, upoštevanje bližine in distance; supervizija kot pomoč sodelavcem, spoštljivo in pozorno spremljanje svojcev.

ŽIVLJENJSKE AKT. KATERE SO OGROŽENE PRI HOSPITALIZIRANEM P = prehranjevanje in pitje; izločanje; gibanje; spanje in počitek; oblačenje in slačenje; izogibanje nevarnostim v okolju; komunikacija; koristno delo; rekreacija.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja