FIZIOLOGIJA ČLOVEKA
je veda o delovanju zdravega organizma
Obravnava:
– molekularni nivo življenja
– celično fiziologijo
– organizacijo celic v tkiva
– preplet tkiv v organu
– povezavo organov o organski sistem
– soodvisnost organskih sistemov= organizem
Organizem
– koordinirana povezava organskih sistemov
1. živčni sistem
2. kosti in mišice
3. kri
4. kardiovaskularni sistem (žile, srce)
5. respiratorni sistem (dihala)
6. izločala
7. prebavni sistem
8. endokrini sitem
9. reproduktivni sitem
– sam sebe vzdržuje
– je neločljivo povezan z okolico
•iz okolice sprejema potrebne snovi
•v okolico izloča odpadne produkte = ODPRT SISTEM
NAMEN FIZIOLOGIJE je:
•razložiti fizikalne in kemijske faktorje, ki so odgovorni za obstoj življenja
•razumeti specifične značilnosti in mehanizme, ki vzdržujejo življenje
CILJ FIZIOLOŠKIH PROCESOV =
uspešno prilagajanje organizma spremembam v okolju = vzdrževanje stalnega notranjega okolja
ZUNANJE IN NOTRANJE OKOLJE
• zunanje okolje je vse, kar organizem obdaja
– to okolje je zelo spremenljivo
– za preživetje so organizmi morali razviti številne mehanizme
• notranje okolje je okolje v organizmu
– se ne spreminja
– obdaja celice = zunajcelièni ali ekstracelularni prostor
– celice so od njega loèene s celièno membrano
– preko celiène membrane celice z notranjim okoljem
izmenjujejo snovi= TRANSPORT PREKO CELIČNE MEMBRANE
– glavna sestavina notranjega okolja je voda, v kateri so
raztopljene organske in anorganske snovi ter plini
HOMEOSTAZA = niz fizioloških procesov, ki zagotavljajo in
vzdržujejo stalno notranje okolje
= URAVNAVANJE ALI REGULACIJA – procesi, ki se sprožijo v organizmu, da bi iznièilo spremembo v notranjem okolju, ki je nastala zaradi sprememebe v zunanjem okolju (npr. če zunaj nenadoma postane vroče, človeško telo začne
delovati tako, da se ne segreva, ampak ostaja temperatura telesa nespremenjena)
= vsaka sprememba (MOTNJA) povzroči, da v telesu začnejo teči procesi za izničenje te spremembe (KOMPENZACIJA) po principu NEGATIVNE POVRATNE ZVEZE
Homeostatski kontrolni mehanizem
• receptor – občutljiv za spremembe količine, ki jo sistem nadzira in odda ob spremembi ustrezen signal
• nadzorni center – sprejme vstopni ( aferentni) signal
in primerja njegovo jakost z nastavljeno vrednostjo
•efektor – popravi vrednost nadzorovane količine, ko
pride do njega izstopni ( eferentni ) signal iz nadzornega centra
Sestava zunajcelične in znotrajcelične tekočine
Na+ 152 (Plazma) 144 (Intersticij) 12 (Znotraj celice)
K+ 5 (Plazma) 4.8 (Intersticij) 145 (Znotraj celice)
Ca2+ & Mg2+ 8 (Plazma) 3.8 (Intersticij) 20 (Znotraj celice)