Geriatrija in gerontologija gradivo 2012

Gerontologija

• γέρων (gerōn) = star človek + λόγος (logos) = govor, razprava
• Socialni, psihološki, biološki vidiki staranja

Geriatrija

• γῆρας (gēras) = starost + ἰατρός (iatros) = zdravnik

 

Hipokrat (pr. 460-377 p.n.št.)

• Harmonija, sposobnosti
• Opreznost, modrost, razsodnost
• V življenju se troši prirojena energija, staranje je posledica hladnejšega organizma
• Vaje za ogrevanje, toplo hrano
• Ohranjanje aktivnost

Hipokrat, ki je živel od eta 460 do 377 p.n.št. je bil zdravnik in učitelj medicine, poznan tudi po zdravniški prisegi. Odločilno je vplival na poglede o vzrokih bolezni in na mišljenje številnih generacij.

Aristotel (384-322 p.n.št.)

• Starejši veliko premišljujejo
• Ničesar ne vedo
• Cinični, egocentrični, egoistični
• Brez sramu, niso pa boječi
• Ne zaupajo prihodnosti

Aristotel grški filozof in znanstvenik (živel od 384 do 322 p.n.št.). V svojem delu Retorika je napisal, da starejši sicer veliko premišljujejo, a ničesar ne vedo, da so zaradi izkušenj cinični, egocentrični, egoistični in brez sramu, niso pa boječi, ne zaupajo prihodnosti in so v nasprotju z mladino egoistični

 

Tradicija

• Inštitut za gerontologijo in geriatrijo (1966)

¤  izobraževanje,

¤  raziskave,

¤  povezovanje zdravstvenega  in socialnega  varstva.

• Gerontološko društvo (1969)

¤  medicinska sekcija

¤  socialna sekcija

• Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (1992)
• Zveza društev za socialno gerontologijo (1992)
• Slovensko združenje za pomoč pri demenci – Spominčica (1997)

Demografski vidiki

Demografski pojmi

• Pričakovana življenjska doba

¤ Ob rojstvu

¤ V starosti 60 let

• Povprečna starost
• Indeks staranja

¤ =(65+ let/0-14 let)*100

• Koeficient starostne odvisnosti starih

¤ =(65+ let/15‐64 let)*100

 

 

Pričakovana življenjska doba Slovenija:

Po osnovni varianti projekcij bo število prebivalstva Slovenije naraslo iz sedanjih 1,99 milijona na skoraj 2,02 milijona do leta 2014, nato pa počasi, a vztrajno upadalo in se znižalo na 1,89 milijona do leta 2050. Tak razvoj bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, rodnosti in selitev. Za moške se bo to povečalo iz 72,6 let na 79,8 let v letu 2050, za ženske pa iz 80,2 na 85,2 let.

 

Povprečna starost v Sloveniji

Po kazalniku povprečne starosti prebivalstva se je prebivalstvo Slovenije začelo starati sredi 20. stoletja. Leta 1931, ko je bila na ozemlju današnje Slovenije povprečna starost prebivalstva 23,3 leta (moških 22,3 in žensk 24,1 leta), so bile ženske povprečno 1,8 leta starejše od moških. Tri desetletja pozneje je bila povprečna starost prebivalstva že 32,0 let (moških 30,6 in žensk 33,3 leta), in so bile ženske v povprečju 2,7 leta starejše od moških. Ob popisu leta 1991, ko so bili ljudje v Sloveniji povprečno stari 36,4 leta ( moški 34,7 in ženske 38,0), pa so bile ženske povprečno 3,3 leta starejše od moških. Konec leta 2006 se je povprečna starost prebivalstva zvišala na 40,8 leta (žensk 42, 5 let in moških 39,2 leta).

 

 

Teorije staranja

• Biološke
• Socialne

 

Celične teorije staranja

• Telomere

¤   Hayflickova konstanta – 50 delitev

¤   Rakave celice-telomeraza

• Teorija napak

¤   Transkripcija DNA, translacija RNA

¤   Mutacije

• Prosti radikali

¤   Prosti radikali

n     Antioksidanti – vitamin E

 

• Geni dolgoživosti

¤   Gen INDY (I’m Not Dead Yet) – vinska mušica

¤   Gen daf-2 – glista C. elegans

• Proliferativni geni

¤   Gen c-fos – pospešuje proliferacijo

¤   Gen p53 – zavira proliferacijo

• …

 

Fiziološke teorije staranja

• Avtoimunska teorija

¤ Povečano število avtoimunskih protitelels v starosti

• Teorija obrabe

¤ Kopičenje poškodb, okvar

¤ Npr. stres – kortizol – hipokampus

• Kolagen

¤ Izgublja elastičnost

¤ Žile, koža, tetive, kosti, srce

 

Nekatere druge biološke teorije

• Teorija kopičenja odpadnih produktov

¤ Motijo metabolizem

• Teorija hitrosti življenja

¤ Manjši sesalci imajo hitrejši metabolizem, prej umrejo

• Teorija šibkega člena

¤ Nevroendokrini, imunski sistem

 

Zaključki

• Naraščanje števila starejših
• Razumevanje staranja?
• Zaviranje staranja?

 

 

 

BIOLOŠKO STARANJE

 

Staranje

• Kronološko
• Biološko
• Psihološko
• Socialno

 

 

Kronološko staranje

Zame je starost vedno za deset let večja od mojih let.

Andre Bernard Buruch

 

Definicija starosti

• Anglija 1875 – 50+ let
• Subsaharska Afrika – 50+ let
• def. Združenih narodov

 

Kronološko staranje

• Otroštvo in mladost: 0-20 let
• Zgodnja odraslost: 19-25 let
• Srednja leta: 25-50 let
• Staranje (senescenca) (pozna zrelost, involutivno obdobje): 50-65 let
• Starost (senium): 65+
• Pozna starost: 80+ (85+)
• Stoletniki: 100+

 

Biološko staranje

Osnove starostnih sprememb

• Zmanjšanje funkcionalne rezerve
• Ledvica, substanca nigra,…
• Kompenzacija
• Povratna zanka: hormoni
• Makro nivo: atrofija; mikro nivo: hipertrofija
• Pogoste dileme
• Bolezen, staranje ali vpliv življenjskega sloga

Staranje ali bolezen?

Staranje ni bolezen. Je le nadaljevanje življenja z zmanjšano zmožnostjo prilaganja.

Frederic Verzar

 

Biološko staranje

• Fiziološki upad (običajen del staranja)
• Priželjc
• Presbiopija, ateroskleroza
• Bolezni pogostejše v starosti
• Sladkorna bolezen, rak, demenca …
• Bolezni s slabšim potekom v starosti
• Poškodbe, pljučnica …

 

 

Fiziološko – bolezensko

• Zdrav spomin – 2 SD
• Benigna starostna pozabljivost
• Blaga kognitivna motnja
• Demenca

 

 

Celično staranje

• Nekroza
• Fizikalna, kemična poškodba celice
• Apoptoza – genetsko programiran samomor celice

 

 

 

 

Živčevje

Živčevje v starosti

• Teža možganov – 10 % -do 90. leta
• Pretok krvi – 20 %
• Kopičenje lipofuscina v nevritih
• Kopičenje amiloida v žilah
• Zmanjšano število nevronov – 85000/dan ?
• Jedra možganskega debla, supraoptična in paraventrikularna jedra – minimalno
• Zgornji senčni reženj – 55 %
• Hipokampus – 10-60 %
• Nevroplastičnost
• Živčni končiči
• Manj
• Večji
  • Receptorji
• Manj
• ð preobčutljivi

 

 

Nevrotransmiterske spremembe

• Zmanjšanje aktivnosti:

-Holin-acetiltransferaze, holinergičnih receptorjev

-GABA, 5-HT, kateholamini

• Povečanje aktivnosti

-MAO

 

Periferno živčevje

• Manjše število nevronov v hrbtenjači
• Upočasnjeno prevajanje v perifernih živcih
• Slabša mišična moč

-Posledica zmanjšanja mišičnih vlaken, ne denervacije

 

Kompenzatorni mehanizmi

• Funkcionalna rezerva

-Diabetes insipidus – odmre 85 % celic supraoptičnih, paraventrikularnih jeder

• Plastičnost

-Dendriti

• Prevzemanje funkcije

-Funkcionalno okrevanje

Živčevje – pogosta stanja v starosti

• Delirij
• Nevrodegenerativne bolezni

-AB

-PB

• CVI

 

 

Čutila

Sluh

Presbiacusis

• Postopna, obojestranska, simetrična izguba sluha
• Pretežno za visoke frekvence
• Občutek, da slišijo dovolj glasno, teže razumejo
• Občutek momljanja

Presbiacusis – vzroki

 

Senzorni – izguba senzornih celic

Nevralni

• Degeneracija kohlearnih nevronov in slušnega živca

-Tudi kot posledica izgube čutnic

 

Metabolni

• Degeneracija strie vascularis
• Oskrbuje slušni aparat s krvjo

 

Mehanični

• Bazilarna membrana manj prožna
• Zaradi izgube kolagenih vlaken

 

 

 

Oko

• Beločnica – zaradi dehidracije in kopičenja maščob postaja rumeno obarvana
• Veznica – bolj suha zaradi zmanjšanega števila mukoznih celic

-Lahko se zmanjša nastajanje solz

 

• Intraokularni tlak

– Poveča do 25 %

-Hitrejše nastajanje, zmanjšano odtekanje

 

• Glavkom – večji pritisk na vidni živec
• Steklovina
• Diskretne zamotnitve, depoziti holesterola

-Črte, packe, skupine pik, ki se hitro premikajo ob gibih očesa in mirujejo ob mirujočem očesnem zrklu

-Moteče, klinično niso pomembne

–     Sredica steklovine bolj tekoča, skorja tanjša

-Steklovina spreminja obliko, draži mrežnico

-Povzroči občutek utripajoče luči

 

• Roženica

-Senilni obroč

-Sivo-bele barve

-Sestavljajo depoziti kalcija, soli holesterola

-Klinično nepomemben

 

• Leča
• S staranjem se povečuje teža in gostota
• Zmanjšuje se prožnost leče

-Presbiopija

Med 40. in 50. letom

Ne zmoremo izostriti žarišča na predmete v bližini

 

• Vid
• Zmanjša se zmožnost ločevanja zelo majhnih podrobnosti

n  Zaradi zmanjšanja št. nevronov v vidni poti

• Manjša je ostrina vida pri hitro premikajočih se predmetih
• Upočasnjena prilagoditev na temo in svetlobo

n  Počasnejše širjenje in oženje zenice

n  Ožja zenica

n  Spremembe leče (ne v sklopu sive mrene)

• Nevarne hitre spremembe osvetljenosti
• Starejši potrebujejo za branje trikrat močnejšo osvetlitev v primerjavi z osvetlitvijo pri 20. letih
• Barve izgubljajo ostrino in kontrast

n  Leča postaja rumeno obarvana

n  Zaznava modre barve, ki postane siva

• Vidno polje se oži 1- 3° na desetletje

n  V starosti 70 do 80 let ožje za 20° do 30°

n  Prometne nesreče

• Mišice veke oslabijo

n  Ektropij ali entropij

 

Prebavila

 

Ustna votlina

• Velika funkcionala rezerva prebavil – majhen vpliv starosti
• Okušalne brbončice â – vpliv zdravil
• Izločanje sline â

 

Želodec

• Izločanje želodčne kisline in pepsina se ne spremeni
• Število celic, ki izločajo kislino se verjetno povečuje
• Odpornost želodčne sluznice â
  • Infekcije s H. Pylori

n  Atrofični gastritis

n  Manjše izločanje kisline

• Praznjenje želodca â

n  Občutek sitosti

 

Tanko črevo

• Absorbcija Ca â

n  Slabša občutljivost črevesa za D vit.

n  Dnevni vnos Ca á

• Porušena bakterijska flora
• Zaradi drugih telesnih bolezni
• Pomanjkanje mikroelementov in vitaminov
• Diareje

 

Debelo črevo

• Peristaltika â
• Občutljivost rektalne stene â

n Zaprtje

• Inkontinenca za blato á
• Divertikuloza á

 

Trebušna slinavka

• Velikost â, lobularna fibroza á
• Eksokrina funkcija ohranjena
• Prebava OH in maščob ohranjena
  • Insulin â

 

• Občutljivost beta celic na glukozo â
  • Rezistenca na insulin á
• Motena toleranca za glukozo
• Diabetes tip II

Jetra

• Volumen jeter
  • 17 – 28% (od 40. do 65. leta)
  • Pretok krvi skozi jetra
    • 35% (od 40. do 65. leta)
    • Sinteza proteinov â

 

• Odstranjevanje LDL â
• Hidroksilacija holesterola â
  • Žolčne kisline â
  • Žolčni kamni á

Metabolizem zdravil v jetrih

• Encimatske reakcije faze 1 â
  • Oksidacija, redukcija, hidroliza

n  Linearen upad z leti

• Encimatske reakcije faze 2 â
  • Konjugacija ostaja nespremenjena

n  Kompenzatorna ekstrahepatalna aktivnost?

Žolčnik

• Manjša sinteza žolčnih kislin (iz holesterola
  • àveč žolčnih kamnov
    • Večja koncentracija holecistokinina (odgovornega za praznjenje žolčnika)
• vendar je praznjenje enako kot pri mlajših

 

Dihala

 

Difuzija

• Zmanjševanje števila alveolov, kapilar
• Po 20. letu starosti
• à Spremembe v smislu emfizema
• à Zmanjševanje kapacitete difuzije

n  17 % moški na desetletje

n  15 % ženske

• Manjši parcialni tlak kisika arterijske krvi PaO2=109-0,43*starost

 

Dihanje

• Manjša podajnost dihal
• Manjše število in prožnost elastičnih vlaken
• Slabljenje dihalnih mišic

n  Po 55. letu

n  Diafragma za 25 %

• Bolj rigiden prsni koš
• Kifoskolioza
• Artroza kostovertebralnih sklepov
• Kalcifikacija interkostalnega hrustanca

 

Dihalni volumni

• Enaka celotna pljučna kapaciteta
• Večja funkcionalna rezidualna kapaciteta
• Večji rezidualni volumen
• Manjša respiratorna kapaciteta

 

Receptorji

• Slabša občutljivost receptorjev
• 50 % slabši odgovor na hipoksijo
  • V starosti 64-73 let
  • 40 % slabši odgovor na hiperkapnijo

 

Dihalni volumni

• Manjši FEV1
• Manjša FVC
• 14-30 ml/letno moški
• 15-25 ml/letno ženske

 

Poraba kisika

• Manjša maksimalna poraba kisika
• 7,6 % moški na desetletje
• 5,3 % ženske na desetletje
  • Funkcionalna rezerva v starosti zadošča, če ni drugih dejavnikov
• Kadilci, bivši kadilci, strupi, poškodbe …

 

Obtočila

Srce

• Meje med staranjem, posledicami življenjskega stila in boleznimi niso jasne
• Lahko se poveča, ostane enako veliko ali se zmanjša
• Aerobna kapaciteta se zmanjša za 50 %
• Med 20. in 80. letom
  • 25 % je manjši največji minutni volumen
• Izključno zaradi manjše frekvence
• Približek največje frekvence srca =220-starost

 

Žilje

• Zadebelitev žilne stene
  • Pretežno intime, razširitve in podaljšanje
  • Kopičenje kolagena v mediji
    • Manjša elastičnost
    • Zmanjšanje glikoproteina v elastinskih vlaknih
    • 25 % manjša periferna izraba kisika
      • Manjša arteriovenska razlika

 

Endokrini sistem

Ščitnica

• Nastajanje T4 se zmanjša za 30 %
• Serumske vrednosti T4 enake
• Manjša porabe tarčnih organov
• Prilagoditev, ne vzrok
  • T3 se zmanjšuje
  • Stoletniki -35 %

 

Estrogen

• Substitucijsko zdravljenje
• Manjša možnost osteoporoze, karcinoma kolona
• Večja možnost za raka dojke, ishemične dogodke, pljučne embolije, globoko vensko trombozo, demenco, koronarno arterijsko bolezen

 

Testosteron

• Znižan nivo testosterona
• 5 % moških starih 50 let
• 70 % starih 70 let
  • Zmanjšana mišična masa, moč
  • Slabše kognitivne funkcije
• Vidnoprostorske

 

Dehidroepiandrosteron

• Prekurzor androgenov in estrogenov
• V starosti upad
• 2,3 % letno moški
• 3,9  % letno ženske
  • Povezan (a ne dokazano vzročno) z:
• osteoporozo, zmanjšanjem mišične mase, povečanjem deleža maščevja, rezistenco na inzulin, motnjami razpoloženja, spanja, imunskim odzivom

 

Rastni hormon

• Upada s starostjo
• Manjše izločanje GH-RH
• Sarkopenija, izguba moči, utrujenost
  • Upada IGF-I
• pri odraslih podobno vlogo kot RH
  • Somatostatin se v starosti povečuje
• Zavira izločanje rastnega hormona

 

Spolovila

Moški

• Upočasnjeno vzburjenje
• Erekcija je krajša, manj čvrsta
• Daljši čas do nove erekcije po orgazmu
• Manjši volumen ejakulata
• Reproduktivna funkcija
• Lahko vse življenje
  • Erektilna disfunkcija
• Pogostejša v starosti, vendar ni del staranja
• Posledica drugih bolezni

 

Ženske

• Najizrazitejše spremembe med menopavzo
• 50 % med 45. in 50. Letom
• Prenehanje ovulacij
• Upad estrogena
  • Zmanjšanje maternice, klitorisa
  • Elastičnosti in velikosti dojk
  • Ženske
  • Atrofija stene vagine, vagina se skrajša in zoži, vaginalna sluznica je bolj suha, manj kisla
• Draženje, bolečine med odnosom, možnosti infektov
  • Upočasnjeno vzburjenje
  • Orgazmi manj intenzivni, krajši

 

 

 

Kri

• Zmanjša se količina kostnega mozga
• Predvsem v dolgih kosteh, maščobno tkivo
  • Nepomemben upad hemoglobina
• Eritrociti so bolj krhki
• Anemija je pogosta, vedno bolezenski znak
  • Poveča se nivo fibrinogena, faktorjev V, VII in IX
  • Zelo se poveča stopnja sedimentacije (SR)
  • Nespremenjeno, rahlo zmanjšanje limfocitov, granulocitov
  • Slabši imunski odgovor (protitelesa)

 

Termoregulacija

Hipertermija

• Med vročinskimi valovi 50 % večja smrtnost
• Zaradi diabetesa
• Pljučnih bolezni
• Hipertenzije

 

Vročinska kap

• 80 % primerov pri starejših od 50 let
• Motnja termoregulacije, sistemski vnetni odgovor
• >40^oC, suha koža, mogoča bradikardija
• Motnje zavesti, epileptični napadi
• 20 % trajna možganska okvara
• vpliv zdravil
• antiholinergiki, triciklični antidepresivi, fenotiazini, antihistaminiki, amfetamini à hipotalamična funkcija
• opioidi, alkohol à sedacija
• diuretiki à dehidracija

 

Hipotermija

• <35^oC – hipotermija
• 33^oC – fibrilacija
• <30^oC – odpoved termoregulacije
• <28^oC – smrt

 

Hipotermija – starejši

• Slabša zaznava mrazu
• Podhladitev pri sobni temperaturi
  • Slabša kompenzatorna vazokonstrikcija, tresenje
  • Zmanjšan metabolizem, manjša telesna aktivnost, podhranjenost
  • Zdravila
• Nekateri antidepresivi, barbiturati, opioidi, benzodiazepini, fenotiazini, alkohol
  • Bolezni
• Hipotiroza, diabetes šestkrat poveča tveganje za podhladitev, demenca

 

PSIHOLOŠKI VIDIKI STARANJA

Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo obnaša, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori kot dela.

Sokrat (470-399 pr.n.št.)

 

Možgani

• 1300-1400 g, 2 % telesne teže
• 20 % pretoka krvi
• +250.000 nevronov / min v zgodnji nosečnosti
• 100 milijard živčnih celic

 

Možgani v starosti

• 85.000 nevronov/dnevno

– 3%/100 let

• Funkcionalna rezerva

– Pakinsonova bolezen

• Plastičnost

 

Psihološko staranje

• Doživljanje starosti

– Objektivno

– Subjektivno

• Naj starost še tako skrivamo, zmeraj kje ven štrli. (nemški pregovor)

Osebnost v starosti

Starega drevesa ni mogoče presaditi. (slovenski pregovor)

 

Psihologija osebnosti

• Teorije osebnostnih lastnosti: “velikih pet”, …
• Teorije tipov osebnosti
• Psihoanalitske teorije: Freud, Jung, Erikson, …
• Behevioristične teorije
• Kognitivne teorije
• Humanistične teorije
• Biopsihološke teorije

 

“Velikih pet” dimenzij osebnosti

• Ekstravertnost â
• Sprejemljivost á
• Vestnost á
• Nevroticizem â
• Odprtost za izkušnje â

– S staranjem so spremembe relativno majhne

 

S. Freud

• Oralna faza (1 leto)
• Analna faza (1-3 let)
• Falična faza (3-5 let)
• Faza latence (5-pubertete)
• Genitalna faza

Kasneje ni razvoja

 

C. G. Jung

• Mladi

– Socialni stereotipi osebnosti

– Ekstrovertnost

• Srednje življenjsko obdobje

– Razvoj osebnosti

– Introvertnost

 

E. Erickson

• Dojenček: zaupanje/nezaupanje
• Po 1. letu: avtonomnost/sram, dvom
• Zgodnje otroštvo: iniciativnost/krivda
• Poznejše otroštvo: sposobnost/manjvrednost
• Adolescenca: osebnostna identiteta/zbeganosti
• Zgodnja odraslost: intimnost/izoliranost
• Srednja odraslost: ustvarjalnost/stagnacija
• Pozna odraslost: ego integriteta/obup

 

 

 

 

Kreativnost

• Velike razlike med posamezniki
• V starosti 70, večja kot pri 20. letih
• Odvisna od vsebine dela
• Odvisna od “karierne starosti”, ne kronološke
• Kadar je upad v starosti, ta ni posledica let
• Kreativnost je relativno stabilna tekom življenja
• V starosti manj del, a imajo večjo vrednost

 

Spoznavne sposobnosti

• Inteligenca
• Spomin
• …

Spoznavne funkcije

• Procesi med okoljem in našim odgovorom
• Obdelava informacij

 

Spomin

• Zgodovinski pogled
• Vrste spomina
• Spomin skozi življenje

Aristotel

• 384-322 pnš.
• O spominu in spominjanju

– Mneme-pomnjenje

– Anamnesis-priklic

Théodule-Armand Ribot

• 1839-1916
• Bolezni spomina (1881)
• Amnezija

– Splošna

– Delna

• Začasna
• Periodična
• Progresivna
• Kongenitalna

 

 

 

 

Posnemanje aktivnosti

• 9 mesecev – 24 ur
• 14 mesecev – 1 teden
• 20 mesecev – 6 tednov
• Infantilna amnezija – do 4. leta

 

Strategija za učenje

• Ponavljanje

– 10 % otrok v vrtcu

– 85 % otrok v 5. razredu

• Organiziranje

-V kategorije šele v starosti 9-10 let

 

Spomin v starosti

• S starostjo povezan upad spomina

– Posledica motenj inhibicije

• Težave s pozornostjo

– Upočasnjenosti

• Epizodični – izrazitejši upad
• Semantični – manj izrazit

v  Ustrezen priklic dobro naučenih podatkov

• Slabše pomnjenje novih informacij

– Upad je manjši pri informacijah s področij, na katerih imajo starejši dobro predhodno znanje

• Prospektivni spomin

– Boljši kot pri mlajših

n  Večja odgovornost

• Ohranjen

– Kratokoročni spomin

– Implicitni spomin

–  Prepoznavanje- vendar več konfabulacij

• Metaspomin (sposobnost ocenitve lastnih spominskih zmožnosti)

 

Motnje spomina

• Demenca

– Kortikalne

– Subkortikalne

– FTD

• Amnezični sindrom
• Delirij
• Depresija
• Tesnobnost
• Potravmatska stresna motnja
• Disociativne motnje
• Tranzitorna globalna amnezija
• Potravmatska amnezija
• Prehodna amnezija po epileptičnem napadu
• Metabolna encefalopatija

– Alkohol

– Benzodiazepini

– Antiholinergiki

• Tranzitorna ishemična ataka
• Stanje po elektrokonvulzivni terapiji

 

Učenje

• Starega konja ne naučiš jahati. (slovenski pregovor )

 

Učenje v starosti

• Starejši potrebujejo več časa
• Niso vse težave posledica let
• Učinkovito lahko pomagamo z navodili, strategijami, prakso
• Starejši imajo prednost pri nalogah, ki zahtevajo znanje

– Mlajši pri nalogah, ki zahtevajo nove veščine

 

Mnemotehnike

• Formalne mnemotehnike

– Sistemi organiziranja in pomnjenja

n  Akronimi

• Strategije podob
• Splošne notranje spominske strategije

– Povezava med podatkom in nečem poznanim

• Zunanje spominske strategije

– Seznami, koledarji, urniki…

 

Psihomotorna aktivnost

• Enostavni reakcijski čas
• Kompleksni reakcijski čas

 

Enostavni reakcijski čas

• Sestavljen iz:

– Časa odločitve

– Motoričnega odgovora

n  Sternbergova paradigma

• +13 %

-25. do 65. Leta

 

Kompleksni reakcijski čas

• Izbor med več možnimi odgovori
• Hitrost – starejši so počasnejši
• Natančnost – starejši delajo manj napak

 

Uspešno staranje

Starega kozla rogovi so krepkejši. (slovenski pregovor )

• Normalno staranje

– Vplivi okolja okrepijo vplive staranja

• Uspešno staranje

– Vplivi okolja zmanjšujejo vplive staranja

 

Modeli uspešnega staranja

• Model proaktivnega staranja
• Pfeiffer
• Baltes & Baltes
• Rowe & Kahn
• …

 

Model proaktivnega staranja

• Preventivne prilagoditve

– Usmerjene k zdravju (telovadba, dieta … )

– Načrtovanje prihodnjosti (finance, pomoč na domu … )

-Pomoč drugim (obiski drugih starejših, vključevanje v družabne dogodke … )

• Korektivne prilagoditve

– Podpora (socialna pomoč ublaži posledice stresorjev … )

– Sprememba vloge (nova vloga namesto izgubljene stare )

• Prilagoditve okolja (arhitekturne spremembe, hojca …)

 

Baltes & Baltes

• Model selektivne optimizacije s kompenzacijo

– Selekcija – izbor najpomembnejših dejavnosti

– Optimizacija izbrane dejavnosti

– Kompenzacija – načini za nadomeščanje izgub (uporaba tehničnih pripomočkov, pomoč drugih, nove  strategije)

 

• Primer Rubinstein:
• Selekcija – izbral je manj del, ki jih je izvajal
• Optimizacija – izbrana dela je vadil bolj pogosto
• Kompenzacija – Pred delom skladbe, ki bi jo moral igrati zelo hitro, je del skladbe zaigral nekoliko počasneje

Pfeiffer

• Model prilagajanja izgubam, ki jih prinaša starost

– Nadomeščanje izgubljenega (namesto zaposlitve prostovoljno delo)

– Vzdrževanje sposobnosti, izgubljenih zaradi bolezni (delovna ali fizikalna terapija)

– Naučiti se živeti z manj

– Ohranjanje preostalih sposobnosti (uporabljaj ali izgubi)

 

Rowe & Kahn

• Uspešno staranje je tisto pri katerem zunanji dejavniki nimajo vpliva, ali zmanjšujejo vpliv starostnih sprememb

– Zmanjševanje tveganja za nastanek bolezni

– Izboljšanje telesnega in duševnega funkcioniranja

– Aktivno poseganje v življenje

 

Bolezensko psihološko staranje

• Duševne motnje v starosti
• Depresija
• Demenca
• Delirij
• Ostale organske duševne motnje
• Duševne motnje iz mlajših življenjskih obdobij

 

Zaključek

• Relativno majhno zmanjšanje sposobnosti pri zdravih
• Možnost kompenzacije
• Pogoste duševne motnje

 

 

SOCIALNI VIDIKI STARANJA

Družbena pričakovanja

 

Socialno staranje

• Pričakovanja družbe-starostni normativi
• Družbene vloge posameznih skupin

– Glede na spol, poklic, dejavnosti, starost

– Starši, prostovoljci, upokojenci …

• Stigma – “ageism” (racizem, seksizem)

 

 

 

Primer socialne vloge

• Odraščanje

– Osebna izkaznica (polnoletnost)

– Birma

– Bar / bat mitzvah

– Lov na leva

• Različne meje, pravice, obveznosti

– Različne države, kulture, zgodovinska obdobja

• Jasne meje

– Manj konfliktov, več omejitev

 

 

Družbeni vidiki staranja

 

Družina

• Skrb za starostnika (družina-družba)
• Jedrna (nuklearna) – sodobna ?
• Razširjena – v preteklosti ?

 

 

Staranje

• In religija

– več časa namenijo verskim obredom

– Bližina smrti ?

– Introverzija ?

• In politika

– Starostna politika

– Dolgotrajna oskrba

• DeSUS

 

Bivalno okolje

• Segregacija
• Integracija

– Socialna izolacija

• 1/3 živijo sami
• Ženske

– 5 % v ustanovah

 

 

Potrebe v starosti

Potrebe

• Potreba po materialni preskrbljenosti
• Osebnem medčloveškem odnosu
• Predajanju življenjskih izkušenj
• Doživljanju smisla starosti
• Negi
• Ohranjanju telesne, duševne, delovne svežine
• Nesmrtnosti

 

Potreba po materialni preskrbljenosti

• Občutek neodvisnosti
• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

– 124. člen: Polnoletni otroci so dolžni po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.

 

Materialna preskrbljenost – včasih

• Imetje
• Družinsko-sorodstvena socialna mreža (številni otroci)
• Delo dokler dopuščajo zmožnosti

Materialna preskrbljenost – danes

• Upokojitev
• Pokojninsko zavarovanje (kmečke pokojnine)
• Zdravstveno zavarovanje (DPP)
• Zavarovanje za dolgotrajno nego?
• Imetje

 

Potreba po osebnem medčloveškem odnosu

• Odnosi v družini (rezultat celega življenja – kakor si boš postlal tako boš spal)
• Osebnosti
• Duševnih motenj
• Potreba po dotiku

 

Potreba po osebnem medčloveškem odnosu

• Odnosi v družbi (stigma)
• Komunikacija- oblikuje odnose in je posledica odnosov

– Verbalna-neverbalna

– Nemogoče je ne komunicirati (Paul Watzlawick)

 

Ovire pri medčloveškem odnosu

n Motnje (sluha, vida, spoznavnih sposobnosti, duševne motnje, depresija)

• Samota
• Socialno nevidni

 

Potreba po doživljanju smisla staranja

• Smisel življenja

– Ustvarjanje

– Doživljanje narave, kulture

– Doživljanje sebe in drugih

– Neznan, ga ni

 

Potreba po doživljanju smisla staranja

• Osebna bilanca
• Zavoženo življenje (19 %*)

-“Življenje sem zavozil, ker si nisem ustvaril družine.”

-“Danes bi drugače živel.“

• Novi interesi in cilji

 

 

 

Potreba po predajanju življenjskih izkušenj

• Družini, družbi
• Osebne, umetniške, znanstvene izkušnje
• Tehnološke hitro zastarijo
• “Duhovna spoznanja”

 

Potreba po negi

• Dajanje pomoči – plemeniti osebne izkušnje
• Prejemanje pomoči – vzbuja skrbi

– “Samo, da ne bom drugim v breme.”

– Dvom v negovalce?

– Družba ne dopušča onemoglosti, nemoči

 

Ohranjanje telesnih, duševnih sposobnosti

• Dejavno življenje – vse življenje

– 30 min telesne aktivnosti dnevno (preventiva boleznim srca)

– Kaj pa umske aktivnosti

– in družabne dejavnosti?

• Dejavnosti, ki zadovoljujejo

– Prilagojene sposobnostim

 

Potreba po nesmrtnosti

• Boj proti vsem znakom staranja
• Kloniranje, zamrzovanje
• Potreba po nesmrtnosti
• Življenje po smrti
• Dela (“Ne sina ne hčere po meni ne bo, dovolj je spomina, me pesmi pojo.”Valentin Vodnik)
• Spomini na pokojnega(svečka na grobu)

 

Potrebe in pomoč

• Ne premalo – ne “preveč”
• Realna ocena potreb
• Kaj še zmorejo?
• Priprava (upokojitev)
• Vse možne oblike
• Pomoč družine (ženske)
• Generacijski pomik skrbi
• Pomoč svojcem
• Zdravstvene
• Socialne oblike pomoči, DSO

 

Smrt in žalovanje

Veste, star sem 97 let. Čas je, da se poslovim.

Ti punca, s prijaznimi, modrimi očmi, ali bi mi dala blazino na obraz.

 

Smrt

• Strah pred smrtjo (DSO-0 %, amb.-16 %)
• Strah pred umiranjem (38 %)
• Posmrtno življenje (20 %)

 

Žalovanje

• Faze žalovanja
• Osebni vidik
• Družbeni vidik

 

• Žalovanje – individualen proces

1. šok – do enega tedna-omrtvičen, brez čustvenega odziva

2. protest – do 3. meseca, čustveni odgovor, telesni znaki (jok, panika, izguba nadzora, jeza, občutki krivde, sramu, zapuščenosti ), občutek krivice

Žalovanje – individualen proces

3. dezorganizacija – do približno 1. leta, sprijaznjenje s smrtjo, praznina ob praznikih

4. zaključek – po približno letu dni

”Daj besedo svoji žalosti, bolest, ki se v besedo ne pretoči, šepeče srcu bednemu, naj poči.” Shakespear, Macbeth

 

Osebni vidik

• Osebni vidik- olajšajo proces žalovanja

– Pogled na umrlega – soočenje

– Zemlja v grob – dokončno slovo

• Stres – hormonski odgovor – oslabitev imunskega sistema
• 1,5 krat večja smrtnost med vdovelimi moškimi

– 75 let

• NI depresija

 

Družbeni vidik

• Hinduizem

– Smrt je del v večni poti, ne konec

– Kremiranje v 24 urah po smrti

– Žalujoča družina ne obiskuje templjev, družbe …

– Kopajo se dvakrat dnevno, en (vegatarijanski) obrok

– Obiskovalcu ne postrežejo s hrano, pijačo

– Bela barva je barva čistosti, žalovanja

– 13. dan darujejo prednikom in bogovom

• Islam

– Bližnji – 3 dnevno žalovanje

– Vdova – 4 mesece in 10 dni, se ne sme odseliti, poročiti ali nositi nakita in neustreznih oblačil

 

 

STISKE V STAROSTI

Desiderata

Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti. Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a bodi do sebe blag.

Stiske v starosti

Človek ima mnogo vzrokov za jok. Starejši ko si, globlji so vzroki in jok ni več le hipna užaljenost zaradi neizpolnjene želje ali reakcija na krivico, ki pa se da hitro popraviti in pozabiti. Z leti človeka prizadevajo usodnejše stvari, ki so neizogibne in spremenijo življenje.

Takrat je še dobro, če se moreš zjokati, iztuliti brez sramu pred drugimi in pred sabo. Če hočeš, da boš nekako izplaval. Če se še zjokati ne moreš več, moraš nujno poiskati “varnostnika”, da ti bo pomagal obdržati se “nad vodo”.

Stresorji

• Življenjski dogodki (izgube, subjektivno dojemanje; pozitivno – smrt nasilnega partnerja )
• Kronične obrementive

– Skrb za bližnje

– Duševne motnje

• Okolje (lokalna skupnost, soseska), (pomanjkanje varnosti, arhitektonske ovire …)
• Vloga (v družini, instituciji)

– Zlorabe, nerealna pričakovanja

• Dnevne aktivnosti, (odvisnost od tuje pomoči )

 

 

 

Izgube

• Telesne
• Duševne
• Medosebne
• Socialne
• Finančne

 

Telesne izgube

• Zmanjšanje telesnih sposobnosti
• Telesne bolezni
• Slabljenje sluha, vida
• Slabša gibljivost
• Spolne sposobnosti
• Videz
• Zdrava starost
• Ohranjanje sposobnosti
• Prilagoditev ciljev
• 66 letni kmet, drugi izmed devetih otrok. Vse življenje je ostal na kmetiji. Z ženo nista imela otrok. Edini vir prihodkov je ženina skromna pokojnina. Zadnja leta ne zmore več toliko dela, kot ga je prej in ga zato skrbi za prihodnost kmetije.
• Ima pogoste glavobole, večkrat je bil potrt. Nekega dne je odšel na skedenj, kjer se je obesil.
• Ogromno sem v svoji mladosti prehodila. Po ravnem in po gorah. Nisem bila alpinist, ker sem vrtoglava, vendar sem prehodila vse hribe v bližnji in daljni okolici. Zdaj seveda ne zmorem več. Živim pa od spominov in pogledov na vršičke, ki sem jih dosegla in kjer sem velikokrat našla mir, tolažbo in si urejala kaotične misli.

 

Duševne izgube

• Izguba veljave v domačem okolju
• Izguba zaupanja vase
• Izguba samospoštovanja
• Duševne motnje

– Demenca

– Blaga kognitivna motnja

– Depresija

 

Medosebne izgube

• Smrt partnerja, vrstnikov (žalovanje – depresija)
• Odhod otrok(družinski stiki)
• Osamljenost (socialni stiki, socialno nevidni)

 

Osamljenost

• Osamljenost – samota
• Socialno nevidni
• Depresija
• Skupine za samopomoč
• Izobraževanja

 

 

 

Umiranje včasih

• Večje družine več generacij
• Skupaj so doživljali

-umiranje in žalovanje

-s tem povezani običaji in obredi

• Spremljanje umirajočega je ena najtežjih stvari v življenju, ki da človeku pečat in ga kljub temu obogati (Klevišar)

 

Socialne

• Upokojitev
• Socialni umik
• Sprememba bivališča
• DSO
• Socialne izgube
• Saj so v domu prijazni in lepo poskrbijo zame, ampak raje bi bil doma, pa čeprav zame ne bi bilo tako dobro poskrbljeno. Vendar otroci tega nikakor ne razumejo.
• Upokojitev
• Ženske / moški
• Dolgčas

-Stare dejavnosti

– Novi interesi

• Obveznosti – družina

 

Finančne

• Manjši dohodki
• Stroški
• Pomoči
• Bivanja v DSO
• Oskrbe na domu
• Primer :V temo bo morala. Iz doma jo bodo izgnali. Ker so ji vzeli pokojnino, ne more plačevati doma.
• Primer: Star je 92 let. Živel je na Zaloški, te hiše sedaj ni več, živi v bloku. Težave ima z očmi, sluhom, zdravi se zaradi glavkoma. Z ženo sta se dobro razumela. Poročena sta bila 63 let. Otrok nista imela. Pred 28 leti je utrpela kap. Bila je na vozičku. Umrla je pred dvema mesecema. Razmišljal je o smislu življenja. Velikokrat je že rekel, da bo skočil v Ljubljanico. Dan po zdravniškem pregledu (cistoskopija) so našli na vratih zanko, pripravljeno, da bi se obesil.

 

Kateri so vzroki stisk?

 

Odzivi na stiske

• Enaki vzroki – različni odzivi
• Osebnostne lastnosti

 

• Izkušnje iz preteklosti
• Podpora:-Družba / Družina

Obvladovanje stresorjev

• Reševanje problema : Upokojitev à honorarno delo)
• Ponovna ocena problema : Upokojitev à ne rabi dela ampak družbo à prostovoljstvo
• Obvladovanje napetosti: Trening sprostitve, skupine za samopomoč

 

Potrebe in pomoč

• Ne premalo – ne “preveč”
• Realna ocena potreb
• Kaj še zmorejo?
• Priprava (upokojitev)
• Interesi, konjički
• Skupine za samopomoč
• Vse možne oblike
• Pomoč družine (ženske)
• Generacijski pomik skrbi
• Pomoč svojcem
• Zdravstvene
• Socialne oblike pomoči
• DSO
• Primer D.

Gospa D. je skrbela za soproga, ki je zaradi napredovale sladkorne bolezni telesno oslabel. Potreboval je pomoč pri oblačenju, hranjenju, umivanju, britju in pri dajanju inzulina. Ko ni več mogel samostojno hoditi, ga je dvigovala in pospremila do sanitarij. V zadnjih dveh mesecih življenja ga je tja celo nosila na hrbtu. Zaradi uremije je to bilo potrebno tudi po desetkrat na noč.

 

• Primer D. (2)

Ko se zaradi izčrpanosti ni več zbudila, jo je zbudil s palico, ki jo je imel pri sebi. Trenutke, ko ni potreboval pomoči je izkoristila za nakupovanje, pranje, kuhanje, pospravljanje in ostala gospodinjska opravila. Zelo si je želela, da bi šel v bolnišnico vsaj za par dni, da bi se lahko naspala, vendar o tem ni hotel niti slišati, o domu pa sploh ni bilo govora.

 

• Primer D. (3)

Bil je zahteven, pa ne samo v bolezni, tudi v delovnem razmerju je od svojih podrejenih zahteval nemogočo disciplino. Zahteven je bil tudi doma. Imel jo je bolj za služkinjo, kot za ženo. Nikoli mu ni prišlo na misel, da je tudi ona samo človek, ki ima svoje potrebe. Menil je, da mu je dolžna pomagati, ker je bolnik. Nikoli je ni vprašal ali je utrujena. Zadnje dneve ji je na pomoč priskočila sestra, dokler ga ni končno le prepričala, da je pristal na zdravljenje v bolnišnici.

 

Kateri so vzroki stisk? Kakšne oblike pomoči bi lahko ponudili?

 

Dejavniki

• Dnevne dejavnosti
• Nega družinskega člana
• Družinski odnosi
• Občutek krivde in sramu
• Zloraba
• Izgorevanje

 

Možnosti pomoči

• Podpora ženi

– Strokovne službe?

– Skupine za samopomoč?

– Izobraževanje

• Nočna posoda, …
• Hrana na domu, pomoč na domu, nadzor, dnevno varstvo
• Primer G.

Gospa, 73 let

Porok sinovih dolgov (16.000 EUR). Čudi jo, da je banka dala kredit, saj bi lahko vedeli, da upokojenka s tako nizkimi dohodki ne more odplačevati dolga.

Grozi ji rubež hiše, ki sta jo težko gradila s pokojnim možem, saj sta morala skrbeti tudi za štiri otroke. Na hišo je zelo navezana, težko jo vzdržuje, ampak prodala je ne bi. Tudi v dom ne bi šla za nič na svetu.

 

• Primer G. (2)

Z njo živi sin, ki je povzročil dolgove. Dolgovi so nastali, ker sinu ne plačujejo izdelkov. Skrbi tudi za hčerkino vnukinjo staro 7 let. Zdravnica ji je dejala, da ji bomo v bolnišnici lahko pomagali tako, da ji bo banka izbrisala dolg.

 

• Primer G. (3)

Ob sprejemu: psihomotorno upočasnjena, nerazgibana, med pogovorom zajokala. Navajala je pomanjkanje volje, energije in nespečnost. Zanikala je samomorilne misli. Zadnji mesec je že jemala Cipralex, več let jemlje Apaurin. Med hospitalizacijo: brez izrazitejšega depresivnega razpoloženja, vedno je zanikala samomorilne misli. Skrbi jo le, če bodo sosedje izvedeli, da je bila v norišnici.

 

• Kateri so vzroki stisk? Ali je bila napotitev v bolnišnico primerna?
• Kakšne oblike pomoči bi lahko ponudili?

 

Dejavniki

• Družinski odnosi
• Dolg
• Depresija?

 

 

Možnosti pomoči

• Starejši sin pripravljen poplačati dolg v zameno za delež nepremičnine. Mlajši sin jo bo še lahko obiskoval.
• Druge možnosti?
• Nespečnost
• … ?

 

 

GERIATRIČNI SINDROMI

Uvod

• Enaka kronična okvara pri starejših àizrazitejše poslabšanje funkcionalnega stanja
• Geriatrični sindromi àmanjši učinek kompenzatornih mehanizmov

àhujši učinek kroničnih degenerativnih bolezni

• Zdravljenje in učinkovitost zdravil pri starejših àlahko se pomembno razlikuje v primerjavi z mlajšimi

 

 

Cilji geriatrične obravnave

• Izboljšati zdravstveno stanje starostnika, izid morebitnih akutnih bolezni
• Aktivno iskanje popravljivih (šibkih) členov

– Ob akutnem poslabšanju

– Tudi v stabilnem stanju

• Okrepiti verigo

– Nefarmakološki ukrepi

– Farmakološkimi ukrepi

• Poznavanje vzroka

– Odstranitev

– Omilitev

 

Bolezni

Polimorbidnost

• Več kroničnih degenerativnih bolezni istočasno

– 55% degenerativne spremembe sklepov

– 45% povišan arterijski tlak

– 40% okvare sluha

– 35% bolezni srca

– 25% motnje vida

• 1/3 vsaj 3 kronične degenerativne bolezni

– Delež s staranjem dodatno narašča

 

Posledice polimorbidnosti

Vplivajo na:

• Umrljivost
• Funkcionalno stanje
• Telesne sposobnosti
• Duševne sposobnosti

 

Funkcionalno stanje

• Področja pregledne lestvice funkcionalnosti
• Vid
• Sluh
• Roke
• Noge
• Urinska inkontineca
• Prehranjenost
• Spoznavne sposobnosti
• Depresija
• Dnevne aktivnosti
• Domače okolje
• Socialna mreža

 

Pregledna lestvica funkcionalnosti

• Vid – vsako oko testiramo s standardnimi tabelami za oceno vida (bolnik nosi očala ali leče) ,vid je slabši, kot je optimalno
• Sluh – v vsako uho zašepetamo kratko vprašanje (npr. Kako vam je ime?) /Na vprašanje ne odgovori
• Roke – bolniku naročimo, naj se z dlanmi dotakne zatilja, naj prime žlico … /ne opravi nalog
• Noge – bolnik naj vstane s stola, prehodi 5 metrov in se ponovno usede … /ne zmore hoje ali vstajanja s stola
• Urinska inkontinenca – bolnika vprašamo, če mu kdaj uide urin / pritrdi
• Prehranjenost – bolnika stehtamo, izmerimo višino, telesno težo

– Pod Indeksom telesne mase 20 kg/m2

-ITT = tel. masa (kg) / tel. višina (m)**2

• Spoznavne sposobnosti – Presejalna ocena spoznavnih sposobnosti, npr. KPSS

– Dosežen izid sposobnosti manjši od predpisanega

• Depresija – vprašalnik za depresijo (GDS-4, GDS-10, GDS-15) /Rezultat kaže na depresijo
• Dnevne aktivnosti – bolnika vprašamo, če sam vstane s postelje, si sam pripravi obed, kupi hrano /Zanika
• Domače okolje – bolnika vprašamo, če ima težave s hojo po stopnicah, izstopanjem iz kadi, ali ga pri hoji moti preproga … /Pritrdi
• Socialna mreža – bolnika vprašamo, kdo bi mu lahko pomagal pri oskrbi v primeru bolezni ali poškodbe

/Nihče

 

Geriatrični sindromi

• Celovit geriatrični pregled
• Geriatrični sindromi

 

Celovit geriatrični pregled

• CGP – sistematičen, standardiziran pristop

-Ni togo predpisan recept

-Lahko ga poljubno razvijamo

• Znanje
• Multidisciplinaren pristop
• Celovit geriatrični pregled
• Anamneza
• Heteroanamneza

-Medicinska dokumentacija

n  Pogosto pomanjkljiva

• Pretekle in sedanje bolezni, poškodbe

– Trajanje bolezni, posledice

• Seznam zdravil, trajanje jemanja zdravil, neželeni učinki
• Celovit geriatrični pregled
• Akutno, subakutno poslabšanje splošnega stanja

-Okužbe, izsušitev, akutni koronarni sindrom, možganskožilni sindrom

– (sub)akutna poslabšanja pogosto niso ustrezno obravnavana

• Socialni status

– Zakonske zveze, razveze, izguba partnerja

– Bivališče

– Pokojnina, drugi dohodki in pomoči

• Ocena možnosti prejemanja pomoči

– Opora družine

– Drugi bližnji

– Lokalna društva, organizacije

– Socialna mreža

• Opredelitev glavne težave

– Spremljajoče težave

• Razporedimo po pomembnosti, možnostih ukrepanja
• Seznam ukrepov

 

Glavna problemska področja v geriatriji

• Diagnoze
• Zdravila
• Geriatrični sindromi
• Sodelovanje pri zdravstveni oskrbi

 

Diagnoze

• Naredimo seznam diagnoz- potrdimo ali ovržemo
• Razvrstimo po

– resnosti

– Stopnji reverzibilnosti

– Vplivu na funkcije

n  Mobilnost, prehranjenost, spoznavne sposobnosti, zadrževanje urina in blata …

 

Zdravila

• Seznam vseh zdravil / Tudi brez recepta
• Seznam možnih dejavnikov- Možnosti prekomernega odmerjanja, nerednega jemanja, neželeni učinki …
• Razporedimo po pomembnosti, možnostih ukrepanja
• Seznam ukrepov

 

 

Geriatrični sindromi

• Inkontinenca urina
• Inkontinenca blata, obstipacija
• Razjede zaradi pritiska
• Depresija
• Demenca
• Delirij
• Osteoporoza
• Slabša prehranjenost

 

Prehranjenost

• Opredelimo stopnja prehranjenosti

– Indeks telesne mase

– Količina dnevno zaužitih kalorij

– Koncentracija albuminov v krvi

• Seznam možnih dejavnikov pri podhranjenem bolniku

– Bolezni, zdravila, depresija, zaprtje

• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

 

Zadrževanje urina in blata

• Opredelimo zadrževanje urina, blata / Število odvajanj (nehotnih) v časovnem obdobju
• Seznam možnih dejavnikov – Bolezni, zdravila, spremembe bivalnega okolja, zaprtje
• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

Zaprtje

• Opredelimo zaprtje
• Seznam možnih dejavnikov – Bolezni, zdravila, nepomičnost, depresija …
• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

 

Spoznavne sposobnosti

• Opredelimo motnje – Spomina, pozornosti, orientacije …
• Seznam možnih dejavnikov – Bolezen, zdravljenje, spremembe bivalnega okolja, depresija
• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

 

Čustvovanje

• Opredelimo motnje čustvovanja- Depresijo, tesnobnost, motnje spanja, teka, pomanjkanje volje…
• Seznam možnih dejavnikov- Bolezni, zdravila, spremembe bivalne okolice, delirij …
• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

 

 

Mobilnost

• Opredelimo mobilnost – Nepomičnost, hojo v bivališču in izven, uporabo prevoznih sredstev
• Seznam možnih dejavnikov – Bolezni, zdravila, depresija, uhajanje urina in blata, življenjski slog …
• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

 

Sodelovanje pri zdravstveni oskrbi

• Opredelimo aktivno in pasivno sodelovanje pri zdravstveni oskrbi
• Seznam možnih dejavnikov – Neprimeren zdravstveni načrt, neprimeren skrbnik, bolezni, zdravila, depresija, motnje osebnosti …
• Razporedimo po reverzibilnosti
• Seznam ukrepov

 

Tuje izkušnje – ZDA

• Uporaba CGP v DSO z zakonskimi akti
• Standardizirani vprašalniki

– Izpolnjujejo medicinske sestre

– Analizirajo zdravniki

 

 

• Rezultat

– Bolj kakovostno življenje

 

Opomnik

 

 

 

NESPEČNOST

• Občutek slabega spanja, kljub primernim časovnim in prostorskim možnostim spanja
• Običajno (ne vedno) jo spremlja navedba o utrujenosti (ne zaspanosti) preko dneva.
• Očutek razdražljivosti, redkeje zmanjšane pozornosti tekom dneva.

Oblike nespečnosti

• Težave z uspavanjem: 20-25%
• Težave z vzdrževanjem spanja: 30-35 %
• Zgodnje zbujanje: 20-25 %
• Utrujenost: 40-45 %

Nespečnost:

 

 

 

Melatonin

• Upada s starostjo
• Ritem spanja
• Domnevno varuje pred prostimi radikali

 

 

Zdravstveni vzroki

• Bolečina
• Težave z dihanjem –KOPB, astma
• Kardivaskularne bolezni – ishemija, srčno popuščanje
• GIT – refluksni ezofagitis, diareja
• Endokrine – ščitnica
• Ledvica – odpoved
• Rak
• Nevrološke – PB

 

Duševne motnje

• Depresija – prebujanje, zgodnje zbujanje
• Manija
• Anksiozne motnje – GAM, PM, PTSM

n  Nočne more

• Shizofrenija
• Demenca- motnje ritma

 

Zdravila

• Nesteroidni antirevmatiki, steroidi, neselektivni beta blokatorji, SSRI, nekateri TCA
• Litij
• Odtegnitveni učinek – alkohol, nikotin, BZD, nekateri antidepresivi
• ostalo – kofein, nikotin…

 

Posledice

• Uspavanje > 30 min
• 2,1 krat večja smrtnost

 

Higijena spanja

• Redna ura – ne prezgodaj
• Spalnica – ni za delo, hrano, televizijo …
• Ugodno okolje za spanje
• Brez dnevnega spanca
• Redna telesna aktivnost – ne pred spanjem
• Omejevanje – kofein, nikotin, alkohol, poživljajoče pijače, težki obroki
• Pred spanjem – sprostitvene tehnike
• Uspavala – le če jih je predpisal zdravnik

 

 

 

 

GIBLJIVOST IN PADCI

 

 

Pogosta stanja v starosti

• Osteoartritis
• Osteopenija, osteoporoza

– Spolni hormoni

– Zlomi

• Sarkopenija

– Telesna aktivnost

n  Vzdržljivost

n  Moč

 

Kostna gostota

• Zmanjševanje kostne gostote

– Med 40. in 50. letom

– Hitreje pri ženskah, tudi pri moških

• Osteopenija

– 1-2,5 SD pod vrednostjo za mlade odrasle moške

• Osteoporoza >2,5 SD

 

Vpliv staranja

• Moški in ženske po 40.-50. letu
• Manjša osteoblastna aktivnost
• Nastajanje adipocitov v kostnem mozgu
• Pogostejši so zlomi proksimalnih delov dolgih kosti in hrbtenice

– Telesna višina, kifoza

 

Hrustanec

• Sklepni hrustanec

– Se tanjša, kaže slabši odziv na rastni faktor

– Kopiči Ca-pirofosfat, postaja drobljiv

– Manj je hondrocitov

– Kolagen izgublja prožnost

• Hrustanec, ki ni v sklepih

– Raste vse življenje

– Večji uhlji

– Kristali in kalcifikacije brez znanih posledic

 

Mišice

• Zmanjša se mišična masa (sarkopenija)
• Število in velikost mišičnih vlaken
• Manjša telesna aktivnosti
• Manjša sinteza mišičnih beljakovin
• Manj anabolnih hormonov

– RH-rastnega hormona

– IGF-I (insulin like growth factor I)

– Testosteron

– Dehidroepiandrosteron

• Telesna aktivnost dvigne nivo RH in IGF-I

– Pri starejših je ta odziv oslabljen

– Vrsta aktivnosti?

• Manjša mišična moč zadošča za običajne dnevne aktivnosti
• Imobilizacija

– Hiter upad mišične mase

– Pri imobilizaciji “protitežnostnih” (kvadricepsi) mišic

n  Izguba mase 1,5 % v enem dnevu

n  Dva tedna potrebna za povrnitev

• Največja moč izometrične kontrakcije

-20 % (v starosti 50 let)

-50 % (v starosti 70 let)

• Hitra mišična vlakna (tip II) večji upad v starosti kot počasna mišična vlakna (tip I)
• Vezivno tkivo vezi in tetiv- izgublja moč in elastičnost, regenerativne sposobnosti

 

Hoja

• Hitrost hoje

– Stabilna do 70 leta, nato se zmanjšuje zaradi krajših korakov

– 15% /10 let, maksim. hitrost 20% /10 let

• Hitrost korakov se ne spreminja
• Palca stopal 5 st. bolj navzven – večja stabilnost
• Medenica rotirana bolj navzdol
• Gibljivost sklepov nog je ohranjena- zadošča za potrebe hoje

 

Vpliv spolnih hormonov

• Menopavza (ženske, traja 5-10 let)
  • Citokini à ­aktivnost osteoklastov à osteoliza

 

 

Kalcij

• Absorbcija Ca v črevesju se zmanjša
• Manjše koncentracije 25 hidroksi-holekalciferola

-Verjetno zaradi manjšega vnosa (holekalciferol) s hrano

• Manjše je nastajanje 1,25 dihidroksi-holekalciferola – kalcitriola v ledvicah
• Slabši je odgovor nanj
• Parathormon narašča verjetno kompenzatorno

 

Hormonska regulacija

• Kostna gostota po odstranitvi jajčnikov
• Z nadomestno hormonsko terapijo

 

 

OMOTICA IN NESTABILNOST

 

Kategorije

• Vertigo Občutek vrtenja
• Motnje hoje in ravnotežja Občutek nevarnosti padca zaradi težav s trupom, okončinami
• Presinkopa Omedlevica, občutek izgube zavesti
• Mešani vzroki
• Nespecifične oblike

 

Vrtoglavica

• Kronična (>1 mesec)

– 13-30 % starejših

• Benigna paroksizmalna pozicijska vrtoglavica

– 20 % vrtoglavic

– 50 % v starosti 80 let

• Zaradi premika otokonijev
• Kratkotrajni izbruhi

– Ob spremembi položaja glave

– Brandt-Daroffove vaje

 

Brandt-Daroffove vaje

• Leže je glava obrnjena za 45 st. navzgor
• Vsaj 5 ponovitev položajev telesa
• Vsakega 30 s ali dokler ne mine vrtoglavica
• 3 tedne, zjutraj in zvečer

 

Motnje hoje in ravnotežja

• Starostne spremembe
• Bolezenske spremembe

– CVI

– PB

– Polinevropatija …

 

Sinkope

• Simptom, ne bolezen
• 0,5 % v starosti 60 let
• 1,7% – 2 % v starosti 80 let
• 25 % vsaj enkrat v zadnjih 10 letih- v zavodih
• 33% sinkop s poškodbami

Vzroki sinkop

• Nezadostna prekrvljenost možganov
• Motnje srčnega ritma

– AF, ventrikularna tahikardija, bradiaritmija

• Ortostatska hipotenzija

– Postopno vstajanje, kompresija …

• Postprandialna hipotenzija (več kot 20 mmHg)

– Hoja s spremstvom po obroku

• Refleksna

– Ob defekaciji, uriniranju, kašljanju, vazovagalna

– Mehko blato

 

 

PADCI

 

Epidemiologija

• 30-40 % starejših letno
• 50 % v zavodih
• Najpogostejši vzrok smrti zaradi nesreče v starosti – preventiva
• Najzanesljivejši napovedni dejavnik je predhodni padec
• Starejši pogosto ne omenjajo padcev- aktivno spraševanje
• Predhodni simptomi-palpitacije, dispneja, vrtoglavice, glavoboli, bolečina v prsnem košu, motnje zavesti
• Uporabljena zdravila
• Telesna temperatura, krvni tlak, pulz – ortostatska hipotenzija

 

Dejavniki tveganja padcev

 

Dejavniki padcev

• Intrinzični

– Starostne spremembe

– Bolezenske spremembe

• Ekstrinzični
• Situacijski

 

Intrinzični dejavniki

• Število čutnic, živčnih vlaken v vestibularnem sistemu
• Propriocepcija v nogah
• Vida, občutljivost za kontraste, občutek za globino, prilagajanje na spremembo osvetlitve
• Vzdrževanje ravnotežja – aktivacija potrebnih mišic
• Telesne bolezni
• Zdravila – psihotropna
• Test – 10 s na eni nogi in tandemska hoja

 

Ostali dejavniki

• Ekstrinzični – okolje (spolzka površina, neznano okolje, )
• Situacijski (visoke pete, hitenje zaradi telefonskega klica, opravljanja potrebe … )

 

Posledice padcev

• 50 % poškodbe
• 5 % zlom nadlaktnice, kosti ob zapestju, medenice
• 2 % zlom stegnenice
• 5 % hospitalizacij po 65. letu je posledica padcev
• 50 % ne zmore vstati po padcu
• Ležanje daljše od 2 ur

– Dehidracija

– Razjede zaradi pritiska

– Rabdomioliza

– Hipotermija

– Pljučnica

 

Posledice zloma stegnenice

• 50 % ne doseže prejšnje gibljivosti

– Strah pred ponovnim padcem

– Pomoč pri dnevnih aktivnostih, nakupovanje

• Smrtnost

– 5 % v času hospitalizacije

– 8-33 % v enem letu

 

Preventiva padcev

• Izključitev dejavnikov tveganja
• Telesna aktivnost -katera, koliko?

– Starejši bolniki z več padci-dolgotrajen program telesne aktivnosti in ravnotežja

• Fizioterapija- učenje vstajanja, hoje
• Zdravila (morda) – antiparkinsoniki, analgetiki …
• Prilagoditev okolja – nedrseča tla, sistemi alarmiranja …
• Pripomočki – posteljni alarmi, palice, zaščitniki za kolke /ne zmanjšajo števila padcev, koristni le v kombinaciji z drugimi ukrepi
• Preventiva osteoporoze
• Vid
• Obutev
• Izobraževalni programi /ne zmanjšajo verjetnosti padcev
• Oviranje /ne zmanjša verjetnosti padcev

 

Zaključek

• Spremembe hoje in ravnotežja
• Starostne in bolezenske
• Posledice padcev usodne

 

 

 

 

INKONTINENCA

 

 

Inkontinenca

• Urin
• Blato
• Čustvena

 

Sečila v starosti

Ledvica

• 250-270 g v starosti 30 let
• 180-200 g v starosti 70 let
• Atrofija predvsem kortikalno
• Manj je glomerulov
• Več je skleroziranih glomerulov

Sečila

• -50 % pretok krvi skozi ledvica (80 let)

– Kreatinin

– Presnova zdravil

• Po 40. letu linearno upada očistek kreatinina- pri 1/3 oseb ostane nespremenjen v starosti
• 6 0-50 % zmanjšanje koncentracije renina in aldosterona v plazmi

– Renin à angiotenzin II à vazokonstrikcija à aldosteron à zadrževanje vode in soli

 

Spremembe v starosti – mehur

• Manjša kapaciteta mehurja
• Manjša kontraktibilnost
• Večji volumen zastalega urina po uriniranju
• Pogostejše nehotne kontracije mehurja

 

Urinska inkontinenca

• 8-34 % starejših
• 50 % v bolnišnicah in zavodih
• Kljub pogostnosti to ni normalen del staranja

Vrste urinske inkontinence

• Prehodna
• Imperativna
• Napetostna
• Pretočna
• Mešana
• Funkcionalna – demenca

Prehodna inkontinenca

• Pogosta pri starejših /redka pri mladih
• Vzroki

– Delirij in druge duševne motnje

– Infekcije

– Zdravila

– Prekomerno izločanje -Hiperglikemija

– Omejena gibljivost

– Zapeka

– Atrofični uretritis, vaginitis

Imperativna (urgentna) inkontinenca

• Najpogostejši vzrok inkontinence starejših
• Prekomerna aktivnosti mehurja – nehotno krčenje

– Idiopatska – draženje mehurja zaradi vnetja

– Nevrogena – CVI, paraplegija …

• Potreba po uriniranju se pojavi nenadoma
• Ohranjen hoten nadzor uriniranja

– Urin običajno izteka v majhnih količinah

– Volumen zaostalega urina je običajno majhen<50 ml

Napetostna (stresna) inkontinenca

• Oslabljeno delovanje mišice zapiralke
• Ob dvigu pritiska v trebušni votlini – dvigovanje bremena, telovadba, smeh, kašljanje, kihanje
• Keglove vaje – napenjanje mišic kot ob hoteni prekinitvi mokrenja

Pretočna inkontinenca

• Ob prekomerno raztegnjenem mehurju
• Moten iztok urina iz sečnice – hipertrofija prostate
• Denervacija mehurja – Avtonomna nevropatija (Diabetes, multipla skleroza)
• Rezidualni urin > 50 ml

Funkcionalna inkontinenca

• Ne prepozna potrebe po uriniranju
• Ne najde sanitarij
• Ne pride do sanitarij pravočasno
• Vzroki – delirij, demenca, motnja vida, motnje gibljivosti, aktivno odklanjanje

 

Inkontinenca za blato

Vzroki

• Diareja
• Zapeka
• Okvara analnega sfinktra(poškodbe, tumorji)
• Okvara živcev (diabetes, multipla skleroza)
• Nezmožnost kopičenja blata v rektumu (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis)
• Zloraba odvajal (duševne motnje …)

 

 

 

KOŽNE RAZJEDE

 

Koža v starosti

• Atrofija

– Izguba elastičnosti kože

– Podkožnega maščevja

– Žlez znojnic, lojnic

– Slabši pretok krvi – odpornost

• Pege – pigmentnih celic
• Gube – mimika

 

Vrhnjica

• Upočasnjeno obnavljanje epidermisa-30-50 %

– Manjša odpornost, daljše celjenje

• Število melanocitov se zmanjšuje 10-20 % na desetletje

– Po 40. letu se zmanjšuje število melanocitnih nevusov

– Sončne opekline

• 75 % manjša količina 7-dehidro-holesterola (prekurzor vitamina D), skupaj z zmanjšano aktivnostjo na prostem

– Manj vitamina D

• Oslabijo povezave z dermisom

– Hitreje odrgnine

 

Usnjica

• Tanjša za 20 % – vsebuje žile, limfne žile, živci, lasni folikli
• Zmanjša se količina kolagena in elastičnih vlaken, ki fragmentirajo in kalcificirajo
• Spremenjeni mukopolisaharidi zadržujejo manj vode – manjša elastičnost in turgor kože
• Zmanjša se število čutnic v koži

– Do starosti 90 let za tretjino

– Prag za bolečino se poveča za 20 %

• 50 % je manj mastocitov, ki izločajo histamin/slabši vnetni odgovor, tudi na UV žarke
• 60 % se zmanjša pretok krvi (bolj bleda, hladna,slabša termoregulacija)
• Manj podkožnega maščevja, zlasti na rokah in obrazu,več maščevja pa na stegnih in trebuhu

 

Žleze

• Zmanjša se velikost in število žlez znojnic,(zmožnost znojenja, termoregulacije)
• Število lojnic se ne zmanjšuje – manjša je količina nastalega izločka

 

Lasje

• 50 % petdesetletnikov osivi zaradi izgube melanocitov

– Pomemben je vpliv dednosti

• V starosti 60 let je 80 % moških opazno plešastih

– (bolj pravilno – namesto terminalnih imajo velusne dlačice)

– Redko podobna sprememba lasišča žensk po menopavzi

– Lahko se poveča poraščenost obrvi in ušes, pri ženskah tudi brade

• Upočasni se rast las in nohtov

 

Dejavniki staranja kože

• Dedni dejavniki
• Hormoni
• Življenjski stil (kajenje, prehrana, vremenski vplivi, strupi)

 

Posledice starostnih sprememb

• Slabša mehanična odpornost
• Zmožnost zaznav
• Celjenja
• Imunskega odgovora
• Termoregulacije
• Nastajanja vitamina D

 

Koža-pogosta stanja v starosti

• Alopecija
• Senilni pruritus
• Keratoza
• Rak kože
• Razjede

Kožne razjede

Razjede zaradi pritiska

• Kdo – 70 % starejši od 70 let
• Kje

– 35 % križnica

– 30 % petnice

• Kdaj

– 35 % 1. teden

– 75 % prva 2 tedna

 

Vzroki kožnih razjed

• Razjede zaradi pritiska
• Poškodba
• Venska insuficienca
• Arterijska insuficienca
• Diabetes (nevropatija, angiopatija)
• Ostale nevropatije (B12, alkohol)
• Karcinomi
• Infekcije
• Revmatoidni artritis, pioderma gangrenosum

 

Patofiziologija – razjede zaradi pritiska

• Sir James Paget, 1873
• Pritisk – kapilarni tlak – 32 mm hg
• Ishemija, hipoksija

– Koža do 12 ur ishemije

– Mišice 2 uri

n  Ali zadošča obračanje na 2 uri

• Edem – večji pritisk
• Odmiranje

 

Vzroki

• Pritisk
• Strižne sile
• Drgnjenje, trenje
• Maceracija

 

Vzroki razjede zaradi pritiska

• Stalen ali ponavljajoč pritisk
• Trenje
• Strižne sile
• Neustrezen položaj, nepravilno obračanje

 

Dejavniki tveganja

• Akutna bolezen
• Starost
• Motnje zavesti
• Omejena gibljivost
• Motnje senzibilitete
• Terminalne bolezni
• Vaskularne bolezni
• Podhranjenost, dehidracija
• Pretekle razjede

 

Primerjava ocenjevalnih lestvic tveganja

Klasifikacija

• I. stopnja: hiperemija, ki zbledi
• II. stopnja: vrhnjica / hiperemija, ki ne zbledi, luščenje kože
• III. stopnja: razjeda usnjice
• IV. stopnja: razjeda podkožja, vnete mišice
• V. stopnja: nekroza mišic, tetiv, kosti

 

Najpomembnejša preventiva

• Podlaga
• Prehrana
• Mehka koža (vlažna)

 

• Preventiva
• Kurativa

– Avtoliza

– Kirurška

– Biološka – ličinke

– Kemična

 

Dejavniki, ki vplivajo na celjenje

• Pritisk, trenje
• Edem
• Anemija
• Arterijska insuficienca
• Neurejen diabetes
• Kortikosteroidi-dolgotrajno
• Kajenje
• Prehrana, mikroelementi
• Inkontinenca urina, blata

 

Zapleti

• Sepsa
• Osteomielitis
• Smrt

 

 

PREHRANA

 

Prehranjenost starostnikov

• Zdravi starostniki doma – redko podhranjeni
• Bolni starostniki

– Pogosto podhranjeni

– Proteinsko-energetsko, mikrohranila

• v DSO

– 35-85 % podhranjenih

– Podhranjeni 5-krat višjo smrtnost

• Pri sprejemu v bolnišnico

– 40 % podhranjenih

– Praviloma ni prepoznano!

 

Starostne spremembe

• Telesni sistemi
• Spremembe v sestavi telesa – manj puste mišične mase
• Bazalni metabolizem
• Gibljivost
• Telesna aktivnost, dnevne aktivnosti
• Usta, zobovje
• Okus, voh

 

Vzroki podhranjenosti

• Telesne bolezni- motnje požiranja …(disfagija )
• Nausea, ezofagealna bolečina (npr. kandidiaza)
• Hipermetabolna stanja- hipertiroza, vnetja
• Malabsorbcija
• Tremor
• Duševne motnje

– Demenca

– Motnje razpoloženja

• § Depresija

– Psihoze

– Motnje hranjenja (Anoreksija)

• Zdravila
• Poslabšanje okusa, vonja
• Motnje apetita

– Praznjenje želodca

– Center za apetit

• Neurejeno zobovje
• Nezmožnost hranjenja
• Socialna izolacija
• Finančno pomanjkanje
• Zlorabe starostnikov

 

Posledice podhranjenosti

• Slabši izid zdravljenja
• Več komplikacij
• Daljše bivanje v bolnišnici
• Daljša rehabilitacija
• Slabša kvaliteta življenja v DSO
• Večja smrtnost

– Bolniki z zlomom stegnenice

 

Preventiva podhranjenosti

• Zgodnja zaznava in ustrezna prehranska intervenca
• Skrajša čas hospitalizacije
• Zniža pogostnost komplikacij
• Zniža smrtnost
• Manj perioperativnih okužb

– Če so prejemali oralne prehranske dodatke ali enteralno prehrano

 

Ocena prehranjenosti

• ITT (tel. teža / tel. višina**2)

– Povečana mortaliteta (Moški < 23,5 kg/m2; Ženske < 22 kg/m2)

• Meritev kožne gube
• Mini prehranski pregled
• NRS 2002
• Laboratorijske preiskave
• Funkcionalne sposobnosti
• Kognitivno in mentalno zdravje
• Socialnoekonomsko okolje

 

Mini prehranski pregled – presejanje

A) Ali v zadnjih 3 mesecih pojeste manj hrane zaradi izgube apetita, težav s prebavo, žvečenjem, požiranjem? (0-2)

B) Izguba teže v zadnjih mesecih? (0-3)

1. a. Več kot 1 kg

C) Mobilnost? (0-2)

D) Psihološki stres ali akutno obolenje v zadnjih 3 mesecih? (0-2)

E) Nevropsihološke težave? (0-2)

1. a. Demenca ali depresija

F) Indeks telesne mase (ITM)? (0-3)

1. a. (23 ali manj)
   1. b. 11/14 točk ali manj

c. Možna podhranjenost, nadaljuj s pregledom

G) Živi samostojno (ne v DSO ali v bolnišnici) (0-1)

H) Jemlje več kot tri predpisana zdravila na dan? (0-1)

I)Preležanine ali kožne razjede? (0-1)

J) Koliko polnih obrokov poje bolnik na dan? (0-2)

K) Vnos proteinov? (0-1)

L) Zaužije dva ali več obrokov sadja ali zelenjave na dan? (0-1)

M) Način hranjenja? (0-2)

1. a. Hrani se sam z nekaj težavami

N) Koliko tekočine zaužije na dan (voda, sok, kava, mleko, čaj)? (0-1)

1. a. Manj kot 5 kozarcev

O) Samoocena prehranskega statusa? (0-2)

P) Kako ocenjuje svoj zdravstveni status v primerjavi z ostalimi ljudmi? (0-1)

Q) Obseg sredine nadlahti v centimetrih? (0-1)

1. a. 22 cm ali manj

R) Obseg meč v centimetrih? (0-1)

1. a. Manj kot 31 cm

• Največ

– 14 točk – 1. del

– 16 točk – 2. del

• Rezultat

– 17-23/30 = v nevarnosti za podhranjenost

– manj kot 17/30 = podhranjeni

 

Pusta telesna masa

• Sarkopenija
• Ostali proteini

– Vezivna tkiva, kolagen (kosti, koža)

– Imunske celice

– Prenašalni in drugih proteinov

 

Vzroki sarkopenije

• Zmanjšana telesna aktivnost
• Sprememba endokrine funkcije – GH, testosteron, estradiola
• Nezadosten energetski in/ali beljakovinski vnos- 0,8 g beljakovin/kg verjetno ne zadošča za starostnike

 

Posledice sarkopenije

• Upad mišične moči, aktivnosti
• Znižanje energetskih potreb -15 % med 30. in 80. Letom
• Znižanje bazalne presnove
• Abdominalno maščevje
• Sladkorna bolezen tipa 2

 

Osnovne prehrambene potrebe

• Osnovne energetske potrebe

– Do 65 let – 32 kcal/kg telesne teže

– Nad 65 let – 30 kcal/kg telesne teže

– Bolan – 30 kcal/kg telesne teže

• Mikrohranila- (Specifično) nadomeščanje

 

Osnovne potrebe po hranilih

• Beljakovine

– Zdrav starostnik – 0,8 g/kg telesne teže

– Bolan – najmanj 1 g/kg telesne teže

• Ogljikovi hidrati

– 55-60 % energije

– Pretežno sestavljeni OH

– Le del prečiščeni sladkorji (45g)

• Maščobe

– 30 % celotne energije (približno 70 g)

– Nasičene maščobe 10 % celotne energije (23 g)

– Večkrat nenasičene maščobe 7 % (17 g)

– Ostalo – mononenasičene maščobe

– Prehranski holesterol do 300 mg

 

• Vlaknine – normalizacija črevesne funkcije pri starostnikih, ki jih hranimo preko sonde
• Kalcij – 1000 mg/dan
• Vitamin D – 5-10 µg/dan
• Voda – 30 ml/kg telesne teže dnevno

 

Voda

Delež vode

• Celotna količina vode v telesu se zmanjšuje

– 60 % pri mladih odraslih

– 45 % pri starih

• Večji delež maščevja

Presnova vode

• Zapoznel in slabši občutek žeje
• Starejši izločajo ADH (antidiuretični hormon) tudi pri hipoosmolarnosti
• Sindrom neustreznega izločanja (SIADH)

– Hiponatrijemija

– Pri bolnikih s kroničnimi srčnimi, jetrnimi ali ledvičnimi boleznimi

Dehidracija

• Znaki pri starostniku?
• Termoregulacija
• Mišična moč
• Vročinski krči
• Zavest

 

Rehidracija

• P.o.
• I.v.
• NGS
• S.c. ?

 

 

DELIRIJ

 

Primer A.

• 62 let , 3 leta je abstiniral, zadnjih šest mesecev ponovno pil vino. Ponoči je v postelji videl mrtvega brata,

 

 

Zgodovina

• Aulus Cornelius Celsus (25 p.n.št. – 50)

– De lira = iztirjenost

• Areatus 2. St.

– Frenitis in letargija

– Nemir, nespečnost in halucinacije

– Manjša aktivnost in zaspanost

– Vročina in strupi

 

Delirij

• 10-15% vseh hospitaliziranih
• 10-30% starejših v splošnih in intenzivnih enotah
• Do 30% na intenzivnih kirurških in koronarnih oddelkih
• Neprepoznani …

 

Motnje zavesti

• Kvalitativne motnje zavesti

– Zmedenost

– Zamračenost

– Delirantno skaljena zavest

• Kvantitativne motnje zavesti

– Somnolenca

– Sopor

– Koma

 

Klinična slika

• Prodromalni znaki

– Nemir

– Anksioznost

– Prestrašenost

– Preobčutljivost na svetlobo ali zvok

• Pozornost – hoteno usmerjanje, vzdrževanje
• Motnje orientiranosti

– Časovna

– Situacijska

– Krajevna

• Halucinacije – scenske, mikropsije, makropsije, dismorfopsije

– Iluzije, sanje

• Blodnje

– Slabo organizirane

• Motnje čustvovanja

– Ustrezajo vsebini doživetij

– Razdražljivost, vznemirjenost, agresivnost, tesnoba, depresivno razpoloženje, otopelost, zbeganost, sumnjičavost

– Hitre spremembe

• Spominske motnje – konfabulacije
• Ritem spanja, budnosti
• Psihomotorna zavrtost, zaposlitveni nemir
• Disfunkcija avtonomnega živčevja

– znojenje, hipertermija

– zvečan krvni tlak

– midriaza, tahikardija

– bruhanje, navzeja

– inkontinenca

• Hiperaktivna oblika (alkoholni deliriji, odtegnitev benzodiazepinov, antiholinergiki)
• Hipoaktivna oblika (akutna intoksikacija s sedativi, hipoksija, hepatična encefalopatija, metabolne encefalopatije)
• Vročina – obe obliki

 

Dejavniki tveganja

• starostne spremembe (nevroni, nevrotransmiterji)
• bolezni osrednjega živčevja, poškodbe

– demenca (2-3 krat večja verjetnost)

• spremembe metabolizma zdravil
• več kroničnih obolenj -polipragmazija
• Tveganja lahko povečajo
• Motnje spanja
• Motnje sluha
• Motnje vid
• Imobilizacija
• Psihosocialni dejavniki

– Sprememba okolja

– Izgube

 

Vzroki

• Intrakranialni dejavniki
• Endokrine motnje
• Bolezni ostalih organov
• Metabolne, nutritivne motnje
• Sistemske infekcije
• Elektrolitske motnje, dehidracija
• Pooperativna stanja, reanimacija

 

Zdravila in strupi

• Toksični  – antiholinergični stranski učinki
• Odtegnitev – sedativi, alkohol
• Antiholinergiki
• Benzodiazepini, barbiturati, …
• Narkotiki
• Strupi

– Ogljikov monoksid

– Težke kovine

– Industrijski, rastlinski ali živalski strupi

• Alkohol

 

Zdravljenje

• Etiološko!
• Simptomatsko – haloperidol
• Odtegnitveni sindrom, odpoved jeter – benzodiazepini, klometiazol
• Zastrupitev z antiholinergiki – fizostigmin

– Kontraindikacije: srčna obolenja, astma, diabetes, peptični ulkusi, obstrukcija mehurja, kolona

• Miren, dobro osvetljen prostor,
• Primerna prehrana
• Bilanca tekočin, elektrolitov
• Spodbujati orientiranost
• Očala
• Slušni aparat

 

Primer

Pred 10 leti je že izgubljal občutek za smer. Doma se je še znašel, v tujem okolju je bil izgubljen in nemiren

V zadnjih 2 mesecih se je večkrat udaril v glavo, večkrat se je ponečedil Postal je zelo nemiren, agresiven, pa tudi nezainteresiran za vse

 

Primer B.

Banano je pojedel kar z olupkom, vse časopise je strgal in jih je potem zlagal. Zamenjal je dan za noč Svojcem se je zdelo, da je imel privide Zadnjih 10 let je abstiniral Ob sprejemu je bil dezorintiran, vznemirjen, hodil je po prostoru, jemal predmete z mize. Svojcev ni spoznal

 

Primer

Bolnika so po miokardnem infarktu reanimirali. Kasneje je postajal vse bolj zmeden. Iz interne klinike je zbežal na ljubljanski grad. Ob sprejemu je bil dezorientiran, spominsko hudo moten, izgubljal se je na oddelku, bil je amnezičen za obdobje hospitalizacije in je konfabuliral. Blodenj in zaznavnih motenj ni iznašal.

 

Zaključek

• Pogostejši v starosti
• Poteka lahko zelo prikrito
• Življenjsko ogrožujoč

 

 

 

DEMENCA

 

 

Motnje:

• Spomina, sposobnost učenja
• Sposobnosti govornega izražanja
• Motorike (brez okvare gibal)
• Zaznavanja (brez okvare čutil)
• Izvršilnih funkcij

 

Spomin

• Pomnjenje
• Priklic
• Kratkoročni
• Dolgoročni

 

Vzroki

Vrste demence

• Alzheimerjeva
• Vaskularna
• Demenca z Lewyjevimi telesci
• Frontotemporalne
• Reverzibilne
• In druge (200?)

 

Alzheimerjeva bolezen

• Degenerativna možganska bolezen
• Razvija se počasi, enakomerno, postopoma več let

–  z zgodnjim začetkom

–  s kasnim začetkom

Primarna degenerativna demenca Alzheimerjevega tipa je progresivna motnja s presenilnim ali senilnim začetkom za katero je značilna izguba intelektualnih sposobnosti. Izraz se je nekdaj uporabljal le za presenilno obliko demence, danes pa z njim označujemo tako obliko z zgodnjim začetkom (pred 65. letom) kot tisto s kasnim začetkom (po 65. letu), nekdaj imenovano senilna demenca.

Vaskularna bolezen (F01)

• Hitro nastala vaskularna demenca
• Multiinfarktna demenca
• SubkortikaIna vaskularna demenca
• Mešana kortikalna in subkortikalna
• Druge vrste vaskularna demenca

Najpogosteje se prične med 60. in 70. letom starosti in je vzrok za 15 % vseh primerov demenc. En sam inzult običajno ne povzroči demence. Ta se razvije po številnih zaporednih inzultih v področju malih do srednje velikih možganskih žil. Začetek je pogosto nenaden z značilnim stopničastim upadom spoznavnih sposobnosti, ki pogosto niso prizadete vse v enaki meri. Bolezen lahko spremljajo glavoboli, vrtoglavica, žariščni nevrološki znaki, motnje spomina, spanja, osebnostne spremembe, pogosto tudi psevdobulbarna paraliza, dizartrija in disfagija.

Demenca z Lewyjevimi telesci

• Ponavljajoči padci
• Sinkope ali prehodne izgube zavesti
• Občutljivost za antipsihotike
• Sistematizirane blodnje
• Halucinacije drugih modalitet

Primarna degenerativna demenca Alzheimerjevega tipa je progresivna motnja s presenilnim ali senilnim začetkom za katero je značilna izguba intelektualnih sposobnosti. Izraz se je nekdaj uporabljal le za presenilno obliko demence, danes pa z njim označujemo tako obliko z zgodnjim začetkom (pred 65. letom) kot tisto s kasnim začetkom (po 65. letu), nekdaj imenovano senilna demenca.

Pomoč

Celostna pomoč bolniku z demenco

• Farmakološka obravnava

–  Etiološka / nevroprotektivna raven

– Simptomatska raven

• Nefarmakološka obravnava
• Psihosocialni ukrepi

– Za bolnike

– Za svojce

 

 

Nefarmakološka obravnava

Cilji:

– Spodbujanje sposobnosti (umskih)

– Lajšanje vedenjskih in čustvenih sprememb

• Učenje, rehabilitacija?
• Zmožnosti, utrudljivost, nihanja sposobnosti

 

Vrste dejavnosti

• Spodbujanje spoznavnih sposobnosti
• Dnevne dejavnosti
• Telesne dejavnosti
• Socialne dejavnosti

 

Spoznavne sposobnosti

• Prilagojene vaje za urjenje spomina
• Obujanje spominov
• Muzikoterapija
• Likovna terapija
• Orientacija v realnost
• Senzorno motivacijska skupina
• Metoda validacije, … ..

 

Dnevne dejavnosti

• Enostavna gospodinjska opravila
• Skrb za osebno higieno
• Oblačenje
• Urejen videz

 

Telesne dejavnosti

• Jutranja telovadba
• Razgibavanje
• Ročne spretnosti
• Sprehodi
• Različne igre
• Gibalna, plesna terapija

 

Socialne dejavnosti

• Družabne igre
• Obiski prireditev, kino
• Poslušanje glasbe
• Branje
• Razprave
• Praznovanja
• Pisanje voščilnic, …

 

Psihosocialni ukrepi za bolnike

• Skupine za bolnike
• Prilagajanje okolja
• Pomoč na domu
• DPP, tehnični pripomočki
• Dnevno varstvo
• Zavodi

 

Pravice

• Zgodnja diagnoza

– Pravica odločati

– Dedovanje

– Določitev skrbnika

– Namestitev v zavod

• Raziskave
• Paliativna oskrba
• Prisotnost bližnjih

 

Svojci

• Partner, otroci
• Neznanje
• Stigmatizacija
• Občutki krivde
• Izgorevanje

 

Psihosocialni ukrepi za svojce

• Izobraževanje

– Programi, literatura

– Televizija, revije, letaki, internet

• Svetovanje

– Ambulanta

– Svetovalni telefon, e-svetovanje

• Skupine za samopomoč

Svetovalni telefon

• (01) 52 83 995
• Pon, sre, čet
• 15:00 – 17:00
• Dostopnost
• Anonimnost
• Klicalci določajo
• Potek pogovora

 

 

Razlogi za DSO

• Zdravstveni                      75,95 %
• Starostni                            7,35 %
• Socialni, osebni                16,70 %
• Relativno zdravi             4 %
• Nepokretni                        67 %

 

 

 

 

DEPRESIJA V STAROSTI

MKB-10

• Depresivno razpoloženje
• Zmanjšana energija, aktivnosti, utrujenost
• Izuba interesov, prijetnih občutij
• Motnje pozornosti
• Upad samospoštovanja
• Krivdne ideje, ničvrednost
• Motnje spanja
• Izguba apetita
• »somatski« simptomi

 

Depresija v starosti

• Čustvovanje bolj plitvo, manj žalosti
• Čustvene spremembe so dolgotrajnejše
• Neradi omenjajo samomorilna razmišljanja
• Telesne težave
• Pozabljivost
• Motnje spanja
• Motnje apetita
• Pomanjkanje volje
• Načrti za prihodnost

 

Primer

73 letna gospa štiri leta po samomoru moža:“Dokler sem lahko jokala je še šlo. Potem pa so se začele težave z bolečinami v trebuhu, glavoboli, motnje spanja in hujšanje. Včasih sem pomislila tudi na samomor.“

 

 

Geriatrična lestvica depresivnosti (10)

— Ste večinoma zadovoljni s svojim življenjem?

— Menite, da je vaše življenje prazno?

— Se bojite, da se vam bo pripetilo nekaj slabega?

— Se večinoma počutite srečni?

— Ste opustili mnoge od svojih dejavnosti ali zanimanj?

— Se pogosto počutite nemočni?

— Ste polni energije?

— Ali imate več težav s spominom kot večina drugih?

— Ali je večina ljudi bolje preskrbljenih kot vi?

— Ali menite, da je vaš položaj brezupen?

 

Prognoza v starosti

• Remisija – kot pri mlajših

– Prva epizoda v starosti (brez komorbidnosti)

– Ponavljajoča se depresija

– Prva epizoda (komorbidnost)-počasnejša

– Uvod v demenco-slabša?

• Relapsi – pogostejši

– Potrebno daljše zdravljenje

 

Depresivna psevdodemenca

 

Psevdodemenca

• Simptomi podobni demenci
• Razvije se v okviru duševne motnje
• Mine, ko izzveni osnovna duševna motnja
• Depresivna psevdodemenca
• Ni resničnega upada sposobnosti:

– “Ne vem”

– “Ne znam”

– “Ne bo šlo”

• Ob vzpodbujanju pravilno odgovorijo
• Sposobnosti so ohranjene, a jih ne uporabijo

 

 

 

Depresija in telesne bolezni

→ možganska kap

→ srčna odpoved

→ rak (?)

• Slabša prognoza
• Več zapletov
• Hitrejši telesni upad
• Več hospitalizacij
• Zdravila mogoč vzrok poslabšanja

 

Samomori

• Samomor : poskus
• 1:20-25
• 15-25 = 1:200
• 65+ = 1:4

– dolgo načrtovani

– manj impulzivni

– dokončni

 

 

 

 

Dejavniki tveganja za samomor

• Višja starost
• Moški
• Živeti sam
• Žalovanje
• Duševne motnje
• Telesne bolezni

 

 

 

Duševne motnje

• Depresija (60-90%)
• Odvisnosti
• Predhodni samomorilni poskusi

 

Telesne bolezni

• Demenca mešane etiologije G30.8
• Srčno popuščanje I50.0
• Ishemična bolezen srca I25.5
• Arterijska hipertenzija I10
• Kronična ledvična bolezen N18.8
• Renalna anemija D63.8
• Sladkorna bolezen E11
• Jetrna ciroza K74.6
• Hepatična encefalopatija K72
• Protin M10.9
• Hiperplazija prostate N40

Želja po smrti, življenju

Želeti:

• Živeti / umreti
• 6,5 krat večje tveganje

Izključeni:

• o Starost
• o Samomorilni poskusi
• o Depresija, bipolarna motnja
• o Hospitalizacije
• o Nezaposlenost

 

Samomorilno vedenje?

• Odklanjanje hrane
• Zdravil
• Posegov
• Nesreče…

 

Odklanjanje hrane

• Telesni – zaprtje, dehidracija, karcinom, disfagija…
• Duševni – depresija, psihoza…
• Kognitivni – demenca, delirij…
• Socialni –  prehrambene navade

 

Zavestno odklanjanje hrane

• Negovalne ustanove
• Pripravljeni umreti
• Ne vidijo smisla v življenju
• Slaba kvaliteta življenja
• 2 tedna! – “Lepa smrt

“Samomorilno vedenje”

• Demenca

– Čistila

– Padci z višine

– Hoja ob progi, po cesti…

 

Samomorilno vedenje pri demenci

• Zgodnji, srednji stadij demence
• 4%

– Suicidalna ideacija

– Želja po smrti

– Komorbidnost: depresija