Hranjenje pacienta

Hranjenje bolnika je zmeraj individualen postopek. Vsaka situacija je drugačna in vsak bolnik je v drugačnem položaju z ozirom na stopnjo samooskrbe in motivacije.

Pri hranjenju vedno izhajamo iz potreb bolnika in upoštevamo njegove sposobnosti.

Kar more, naj bolnik naredi sam. Vloga hrane za bolnika je zelo pomembna, ker vpliva na:

Vzdrževanje pravilne presnove,
dvig odpornosti organizma,
rast in razvoj, obnova celic,
boljše počutje, produkcijo energije,
tvorbo protiteles, splošno dobro počutje.
Najpogostejše težave prehranjevanja v bolezni in starosti so:

pomanjkanje apetita,
nesposobnost samostojno uživati hrano zaradi pomanjkanja moči, volje, znanja ali narave obolenja

Načini hranjenja

Hrano uživamo skozi prebavila, kar imenujemo enteralno hranjenje:

skozi usta ali per os: bolnik se hrani sam ali pa ga hrani druga oseba,
po nazogastrični sondi (cevka ali sonda za hranjenje je uvedena skozi nos in požiralnik v želodec)
po gastrostomi (kirurg vstavi cevko ali sondo skozi trebušno steno v želodec)
in po jejunostomi (kirurg vstavi cevko ali sondo skozi trebušno steno v zgornji del tankega črevesja)
drugi način hranjenja imenujemo parenteralno hranjenje in pomeni uživanje hrane mimo prebavil, kjer dobi bolnik hranilno tekočino v žilo (infuzija).

Opazovanje bolnika pri hranjenju

Pred hranjenjem bolnika moramo ugotoviti :

·         ali se bolnik lahko hrani sam ali potrebuje pomoč pri hranjenju

·         kje se hrani: v jedilnici, v sobi za mizo, v postelji,

·         ali ima zobno protezo,

·         ali ima predpisano dieto,

·         druge prehranjevalne navade bolnika,

·         kolikšna je telesna teža bolnika,

·         kako se počuti med hranjenjem in po njem.

Med hranjenjem bolnika opazujemo:

·         koliko poje,

·         ima ali nima apetita,

·         če hrano odklanja ali je ne prenaša (bruha),

·         če težko požira, boleče požiranje,

·         če ne more hrane gristi zaradi slabih zob (zobna proteza),

·         če slabo vidi,

·         se mu tresejo roke,

·         kaj lahko je, česa ne more,

·         ali dovolj pije

·         ali so prisotne druge motnje prehranjevanja, kot so: izguba telesne teže, podhranjenost, prekomerno pridobivanje na telesni teži (debelost), slaba prebava, kolcanje.

 

REŠEVANJE PROBLEMA
Priprava prostora za hranjenje:

Bolnik uživa hrano v jedilnici, v sobi za mizo ali v postelji. Prostor, kjer poteka hranjenje mora biti čist, urejen, prezračen in s primerno temperaturo.

V bolnikovem okolju ne sme biti ničesar, kar ustvarja neugodne čutne zaznave, kot je npr. nemir, nered, umazanija, slab vonj. Tudi pretiran mraz ali vročina neugodno vplivata na apetit. Iz neposredne bolnikove okolice odstranimo vse nečiste predmete, ki posredujejo neugodne čutne zaznave (npr. posteljna posoda).

Priprava bolnika na hranjenje:

Bolnik naj si pred hranjenjem umije roke. Če je potrebno, mu pomagamo k mizi. Bolnik naj ima vedno na razpolago serveto, da se lahko zaščiti, kadar obstaja možnost, da se popacka. Na hranjenje vplivajo tudi čutne zaznave, kot so: vonj, videz oz. izgled hrane. Neugodno vplivajo na hranjenje strah, žalost, obup, domotožje, jeza, razburjenje. V navedenih situacijah bolnika se pred hranjenjem z njim pogovorimo, da ga potolažimo, pomirimo. Bolnika vedno damo v njemu ustrezen položaj za hranjenje.

 

Priprava izvajalca na delitev hrane:

Oseba, ki deli hrano mora biti urejena, imeti mora spete lase, na glavi ima zaščitno kapo, pod katero so skriti vsi lasje. Preko delovne obleke ima oblečen čist predpasnik iz blaga, ki je namenjen samo delitvi hrane in hranjenju. To predpasniki se shranjujejo med gospodinjsko ali kuhinjsko perilo. Pred delitvijo si moramo skrbno umiti in razkužiti roke. Pri delitvi moramo biti posebej pozorni na to, da damo bolniku pravo hrano, zlasti, če ima predpisano dieto.

Postrežba hrane:

Bolniku obzirno in kulturno postrežemo predpisano hrano. Največkrat je prav od drobnih stvari odvisno, kaj in koliko bo bolnik zaužil, tako na primer tudi od tega ali mu meso zrežemo in odstranimo trdo vezivo, zelenjavo zrežemo na drobno, olupimo kuhano jajce, pomarančo ipd. Pred vsakim hranjenjem bolnika preverimo toploto hrane. Če je hrana vroča, se kadi iz nje, stena posode je ob dotiku vroča. Toploto hrane preverimo tako, da otipamo steno posode ali si kanemo nekaj kapljic na zapestje. Kadar je hrana vroča počakamo, da se primerno ohladi oziramo jo primerno ohladimo tako da na primer prelijemo polovico juhe v drugo posodo, ali odlijemo iz skodelice del vročega mleka v drugo skodelico. Hrane ne hladimo s pihanjem. Kadar je hrana hladna, jo pogrejemo. Bolnika med hranjenjem opazujemo. Pomembno je tudi pravilno rokovanje s hrano. Hrano čim manj prijemamo z rokami. Posebno smo pozorni pri rokovanju s kruhom. Če zdravstveni delavec namaže bolniku namaz na kruh, naj se dotika kruha čim manj in po možnosti samo ob robu. Če želi bolnik jesti kruh v mleku, ga v mleko ne drobi s svojimi rokami, temveč kos kruha položi v skodelico kjer se razmoči, nato se razdrobi z žlico.

 

[wp_ad_camp_1]

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Hranjenje bolnika je samo po sebi pomembno, saj je hranjenje naša osnovna življenjska potreba. Potrebe po hranjenju in apetit pa se ob zamenjavi okolja, ob prisotni bolezni kaj hitro spremenijo. Zato je pomembno vzpodbujanje ter stanje ob strani, podpora. Prisluhniti moramo bolniku, saj bolnik sam s svojim izražanjem največ pove, izrazi svoje potrebe, želje. Tudi mi sami moramo biti na to pozorni ter se posvetiti celotnemu hranjenju. Od samih je včasih odvisno kakšen apetit ima bolnik in koliko bo pojedel. Zato moramo poskrbeti za pozitivno vzdušje, brez napetosti. Že droben nasmeh in dober tek lahko veliko pripomoreta k temu. Moramo poslušati bolnika, ga namestiti v njem udoben položaj ter mu pomagati, če potrebuje pomoč. Pri deljenju hrane moramo biti pozorni na identiteto bolnika, dietno prehrano, da ne pride do zamenjave obroka. Seveda pa brez vsestranskosti pri nas samih ne gre zato moramo bolnika vseskozi opazovati ter ob izstopanjih ukrepati.

LITERATURA:

–          Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2, Maribor: Pivec 2006

–          Fink A., Hranjenje in pitje, delovni listi za interno uporabo, ZN 2

–           Pokoren D. Tekoča hrana, Obz. Zdr. nege., Dosegljivo na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/eng/Full_article.aspx?ID=c3a160fc-1fe1-4484-a0ba-eacb55beffd1 (22.4.2013).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja