Hranjenje bolnika je zmeraj individualen postopek. Vsaka situacija je drugačna in vsak bolnik je v drugačnem položaju z ozirom na stopnjo samooskrbe in motivacije.
Pri hranjenju vedno izhajamo iz potreb bolnika in upoštevamo njegove sposobnosti. Kar more, naj bolnik naredi sam. Vloga hrane za bolnika je zelo pomembna, ker vpliva na:
- Vzdrževanje pravilne presnove,
- dvig odpornosti organizma,
- rast in razvoj, obnova celic,
- boljše počutje, produkcijo energije, tvorbo protiteles,
- splošno dobro počutje.
Najpogostejše težave prehranjevanja v bolezni in starosti so:
- pomanjkanje apetita,
- nesposobnost samostojno uživati hrano zaradi pomanjkanja moči, volje, znanja ali narave obolenja
Načini hranjenja
Hrano uživamo skozi prebavila, kar imenujemo enteralno hranjenje:
- skozi usta ali per os: bolnik se hrani sam ali pa ga hrani druga oseba,
- po nazogastrični sondi (cevka ali sonda za hranjenje je uvedena skozi nos in požiralnik v želodec)
- po gastrostomi (kirurg vstavi cevko ali sondo skozi trebušno steno v želodec)
- in po jejunostomi (kirurg vstavi cevko ali sondo skozi trebušno steno v zgornji del tankega črevesja)
drugi način hranjenja imenujemo parenteralno hranjenje in pomeni uživanje hrane mimo prebavil, kjer dobi bolnik hranilno tekočino v žilo (infuzija).
Opazovanje bolnika pri hranjenju
Pred hranjenjem bolnika moramo ugotoviti :
- ali se bolnik lahko hrani sam ali potrebuje pomoč pri hranjenju
- kje se hrani: v jedilnici, v sobi za mizo, v postelji,
- ali ima zobno protezo,
- ali ima predpisano dieto,
- druge prehranjevalne navade bolnika,
- kolikšna je telesna teža bolnika,
- kako se počuti med hranjenjem in po njem.
Med hranjenjem bolnika opazujemo:
- koliko poje,
- ima ali nima apetita,
- če hrano odklanja ali je ne prenaša (bruha),
- če težko požira, boleče požiranje,
- če ne more hrane gristi zaradi slabih zob (zobna proteza),
- če slabo vidi,
- se mu tresejo roke,
- kaj lahko je, česa ne more,
- ali dovolj pije
- ali so prisotne druge motnje prehranjevanja, kot so: izguba telesne teže, podhranjenost, prekomerno pridobivanje na telesni teži (debelost), slaba prebava, kolcanje.
[wp_ad_camp_1]
LITERATURA:
- Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. Zdravstvena nega 2, Maribor: Pivec 2006
- Fink A., Hranjenje in pitje, delovni listi za interno uporabo, ZN 2
- Pokoren D. Tekoča hrana, Obz. Zdr. nege., Dosegljivo na: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/eng/Full_article.aspx?ID=c3a160fc-1fe1-4484-a0ba-eacb55beffd1 (22.4.2013).