1. Vrste ↑ TT
– centralna
o stalno visoka temperatura, ki je ne moremo zbiti
o bolezni CŽS – prizadet hipotalamus
– bakterielna
– continua
o temperatura se dvigne počasi na 39˚C in taka tudi ostane
o npr. tifus
– intermitentna
o se dvigne in pade na normalno in nato spet dvigne
o npr. granulomu
– remitentna
o narašča in pada, vendar nikoli na normalno
o npr. meningitis, angina
– inverzna
o zjutraj visoka, popoldne pa nižja
o npr TBC
– septična
o je npr. 37˚C, nato se dvigne nad 40˚C in zopet pade
– ondulantna
o valovita
o npr. bruceloza
– Pell-Epstein temperatura
o 10 dni nad normalno, nad 38˚C, nato pade in se zopet dvigne
o npr. limfomi, maligne bolezni
– temperatura kot posledica delovanja zdravil
o zvišujejo jo antibiotiki – npr. Vancomicyn
2. Klop Ixodes r. kot prenašalec
– Lymska borelioza
– klopni meningoencefalitis
– erlihija
– rikecija
– babesias
3. Bolezni nerazvitih držav
– bolezni umazanih rok
– črevesne bolezni (enterokolitisi) – povzročitelji
o bakterije
o salmonele
o šigele
o rota virusi
o campilobacter
o amebe
4. Bolezni razvitih držav
– bolezni kontakta
– streptokokne okužbe in vse okužbe, ki se prenašajo intimno
o v. HIV
o Herpes v.
o v. hepatitisa B, C
5. Dispozicija
– dovzetnost
6. “Translokacija” bakterij
– prehod bakterij preko črevesne stene (preko sluznice v kri)
7. Septični šok – klinična slika G- šoka
– septični šok zaradi endotoksinov (delci bakterijske celične stene G- bakterij)
– endotoksini povzročajo sproščanje
o tumorskih nekrozantnih faktorjev – TNF
o interlevkinov
– pride do aktivacije sistemov, ki vodijo v smrt
o aktivirajo koagulacijski sistem
o aktivirajo komplementni sistem
8. Pseudomonas aeroginosa
– izloča
o endotoksin
o eksotoksin
– (tudi Legionele in Shigele)
9. Zdravljenje okužb z G- bakterijami
– 3. generacija cefalosporinov
– nepsevdomonozni: Cefatoksin (Talycor), Ceftiakson (Lendacin)
– antipsevdomonozni: Ceftazidin (Mirocef), Cefoperazon – najbolje na Pseudomonas (i.v.)
10. Prisotnost IgM
– znanilci akutne okužbe – akutna protitelesa
– pojavijo takoj, izginejo, ko se pojaviojo IgG
– (IgG pa načeloma pomenijo rekonvalescenco in nakazujejo odpornost proti MO)
11. Imunoglobulini
– rdečke: nosečnicam, ki so bile v stiku – preprečimo okvara plodu, zmanjšamo bolezen (oslabimo virus)
– norice (varicella): pri kontaktu lahko zaščitimo z Zooster imunoglobulini ali Varicella zooster imunoglobulini – če pride do bolezni, poteka bolj milo
– hepatitis A: zaščita – nespecifični imunoglobulini
– klopni meningoencefalitis: možnost zaščite z imunoglobulini (do 48 ur po vbodu klopa)
12. Celična imunost – limfociti T
– nastajajo v timusu iz pluripotentne matične celice
– direktno ubijajo
– CD – diferenciacija
o na poti skozi timus dobijo determinante, ki jim dajejo lastnosti in funkcije (obramba, zaviranje, ubijanje)
o helperji: 4 – CD4 (pospešujejo imunsko reakcijo)
o supresorji: 8 – CD8 (zavirajo imunsko reakcijo)
o HIV: napade CD4 – razmerje med CD4 in CD8 se zmanjšuje (2:1, 1:1, 0,5:1) – ko CD8 več kot CD4, imunska obramba ne deluje več – sindrom imunske oslabelosti
13. Najpogostejši vzrok za ↑ TT nepoznanega izvora
– (neodkrite) okužbe (prevladuje TBC)
– kronične bolezni veziva – sistemske bolezni
– neoplazme
14. ↑ TT in mrzlica
– značilni za bakterijsko okužbo
– (pri virusni ↑ TT in tresenje)
15. TT continua
– značilna za tifus
16. Značilne kožne bolezni pri Ly. Boreliozi
– erithema colobarium (chronicum) migrans (borelijski izpuščaj)
17. Roseole
– značilne za tifus (drobna, okrogla, bledo-rdeča makula – običajno pojavi na trebuhu)
18. “Usher” – črni pršič
– antraks (bacil pod kožo – produkcija toksina – lokalni edem – srbeča papula – okrogel ulkus, obdan z vezikulami – neboleč, ugreznjen, črn)
19. Pri akutnem obolenju otrok – vročina in pikčaste petehije
– meningokokno obolenje (sepsa)
20. Izpuščaji pri infekcijskih boleznih
– papula: rdečina nad nivojem kože (rdečke, ošpice)
– makula: rdečina v nivoju kože (ošpice, rdečke)
– papulo-makulozen izpuščaj: kombiniran
– vesicula
o mehurček, napolnjen s tekočino – motna ali bistra (odvisno od beljakovin)
o velikost različna – mehurčki, mehurji, bule
o vsebnost različna – krvavkasta (norice), gnojna (sekundarna okužba), serozna tekočina (herpes)
– pustula: mehurček z gnojem (črne koze)
– urtica: rdečina nad nivojem kože (ugreznjen vrh, pogosto prisotno srbenje) – običajno kot posledica preobčutljivosti / alergije
– petechie: pikčaste krvavitve (meningokokna sepsa)
– roseolle: drobna, okrogla, bledo-rdeča makula (tifus – običajno pojavi na trebuhu)
– kolobarjaste eriteme: erithema chronicum migrans – kolobar, katerega rdeč obroč se širi v okolico, znotraj pa bledi (borelijska okužba)
– acrodermatitis chronica: koža stanjšana, pergamentna – pojavi kjerkoli na koži (borelijska okužba)
– lymphocitom: zatrdlina, ki jo zatipljemo – običajno na ušesni mečici (borelijska okužba)
21. PCR metoda
– verižna reakcija s polimerazo
– uporabljami pri
o herpetični encefalitis (najpogosteje ob reaktivaciji virusa, najtežja oblika encefalitisa)
o klopni (virusni) meningoencefalitis (vnetje ovojnic in možganovine)
o hepatitis B, C
22. Med beta laktanske antibiotike ne spadajo
– aminoglikozidi
– (aminopenicilini, cefalosporini, ureidopenicilini sodijo mednje)
23. Rezistenca
– povzroča jo prevelika in prepogosta uporaba antibiotikov
24. Zdravljenje okužbe z MRSA
– glikopeptidi
o na G+ bakterije, pri alergijah, pri rezistenci na β laktamaze
o Vancomycin, Teikoplamin
25. Lumbalna punkcija v sedečem položaju
– pri seroznem meningitisu brez povišanega intrakranialnega pritiska
– med III. in IV. lumbalnim vretencem v višini vrha črevnic
– (če sum povišan intrakranialnega pritiska, punktiramo leže – gnojni meningitis, tumorji)
26. Lastnosti likvorja
– normalen
o bister
o celice: pod 10
– gnojno vnetje
o moten
– virusno vnetje – srozni (virusni) meningitis
o bister
o celice: do 500 (limfomonociti)
o beljakovine: normalne
o sladkor: normalen
– bakterijsko vnetje – bakterijski gnojni meningitis
o moten
o celice: močno povečane – preko 1000 (segmentirani nevtrofilci)
o beljakovine: močno povišane
o sladkor: znižan
– tuberkulozno vnetje – tuberkulozni meningitis
o bister
o celice: do 500 oz. največ do 1000 (limfomonociti)
o beljakovine: močno povišane
o sladkor: znižan
27. Endemična bolezen pri nas
– klopni meningoencefalitis
28. Najpogostejši povzročitelj meningitisa
– endemičnega virusnega
o Arbo virus
– endemičnega bakterijskega
o meningokok (Neisseria meningitidis)
– bakterijskega na splošno
o pnevmokok (St. Pneumoniae)
29. Najpogostejši povzročitelj bakterijskega meningitisa
– novorojenčki
o E.coli (pasiranje skozi porodni kanal)
– otroci od 1 do 10 let
o Haemophilus influenzae
o (meningokok – Neisseria meningitidis)
o (Klebsiela)
– otroci od 7 do 16 let
o meningokok
o (Haemophilus influenzae)
o (pneumokok)
– odrasli
o pneumokok (St. Pneumoniae)
o (meningokok – Neisseria meningitidis)
30. Dvofazni potek bolezni
– značilen za
o klopni meningoencefalitis
31. Kolplikove pege
– značilne za ošpice
32. Razlika med ošpicami in infekcijsko mononukleozo – pri obeh lahko dobimo podoben izpuščaj
– ošpice
o Koplikove pege (bele pike, ki se dan pred pred izpuščajem pojavijo na ustni sluznici)
– infekcijska mononukleoza
o tipična krvna slika: DKS (pomik v desno – izrazita prevalenca limfocitov, monocitov, plazmatk)
o serološke preiskave (anti VCA – protitelesa IgG in IgM proti ovojnici virusa, anti EBNA – jedrni antigen, EA – prvi zgodnji antigen IgA)
33. Psevdomembranozna angina
– pri infekcijski mononukleozi
– psevdomembranoze – sivo-rumenkaste obloge na povečanih tonzilah, ki jih težko odluščimo
34. Povzročitelj infekcijske mononukleoze
– Epstein-Barr-ov virus
35. Zvišani monociti in limfociti
– infekcijska mononukleoza
36. Subakutni sklerozantni panencefalitis
– komplikacija pri ošpicah (tudi pljučnice, miokarditis, sekundarna bakterijska vnetja, akutni encefalitis)
– lahko več tednov po preboleli bolezni
– znaki: spremenjene psihične funkcije, nevrološka simptomatika (motena motorika, krči…)
– neozdravljiva komplikacija – smrt v nekaj mesecih
37. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica
– nove okužbe
– reaktivacije virusa (zmanjšana odpornost, lahko težje obolenje – npr. malignom) –reaktivacija virusa iz spinalnih ganglijev v tisti predel, ki ga ganglij oživčuje
38. Pastijev znak
– pri škrlatinki
– drobne, pikčaste krvavitve v pregibih
39. Filatolijev trikotnik
– značilen za škrlatinko
– rdečina po obrazu (lica živordeča), predel okoli ust in nosu je popolnoma bel
40. Preprečevanje MRSA
– razkuževanje rok
– uporaba zaščitnih sredstev
– presejalni testi – bris (detekcija)
– izolacija
– dezinfekcija in dekolonizacija
41. Najpomembnejši povzročitelj pljučnice pri odraslih
– Streptococcus pneumoniae
– (od 5. do 20. leta najpogosteje Mycoplasma pneumoniae)
42. Zaščito proti tetanusu ob globoki in umazani rani
– če ni bil bazično cepljen: prva doza cepiva + imunoglobulini (antitetanični humani Ig), nato cepimo še dvakrat (po 1. in po 6. mesecu)
– če je bil bazično cepljen v otroštvu (do 6 let od zadnjega cepljenja): booster doza cepiva
– če sum na tetanus: takoj imunoglobulini
43. Inkubacija in evolucija pri tetanusu
– daljša ko je, blažji je potek – krajški, ko sta, hujši je potek
– inkubacija: 2 – 22 dni (povečan tonus žvekalne, obrazne in vratne muskulature)
– evolucija: čas od trizmusa do prvih krčev
44. Intubacija pri tetanusu
– pri spazmu (krč) dihalne muskulature s cianozo
45. Herpes simplex tip 1
– povzroča
o gingivo-stomatitis
o herpes simplex labialis
o herpes simplex encefalitis
o eccema herpeticum
o keratokonjunktivitis
o visceralni herpes
– (ne povzroča herpangine)
46. Hepatitis A
– prenos: po oralno-fekalni poti
– značilnost: redko poteka kronično
47. Clostridium difficile
– dolgotrajno jemanje antibiotika – uniči črevesno floro – razrast Clostridium difficile
– povzroča psevdomembranozni kolitis
– povzroča hude, boleče driske
– zdravljenje: Efloran, Vancomycin (tbl.)
48. Vzrok pljučnice pri AIDS-u
– Pneumocyisitis carinii
– druge bolezni: driske (parazit Cryptosporidium), okužbe z v. herpesa, CMV, TBC (Micobacterium avium kompleks, M.bovis), okužbe CŽS (Toksoplazma), tumorji in limfomi (Kaposijev sarkom), druge okužbe (prizadetost celične obrambe organizma)
49. Antibiotiki pri atipičnih okužbah
– makrolidi (Eritromycin, Klaritromycin, Makropen)
– (tetraciklini)
– (kinoloni)
50. Atipični povzročitelj spolne bolezni
– Chlamydia trachomatitis
51. Antibiotiki
– I. skupina – β laktanski antibiotiki
o podskupina A – penicilini
čisti penicilini
• penicilin G – kristalni (i.v.)
• benzatin – Ekstencilin (i.m.)
• penicilin V – Ospen (p.o.)
• ozko spektralni – za G+ bakterije (aerobne in anaerobne – v ustih peptostreptokoki)
antistafilokokni penicilini
• zaradi rezistence na penicilin
• p.o., i.v.
• kloksacilin – Orbenin
• doksicilin – Vibramycin (MRSA)
aminopenicilini
• polsintetski, široko spektralni – G+, G- bakterije – anaerobne
• ampicilin – Penbritin (i.v., p.o., okužbe respiratornega trakta)
• če ampicilinu dodamo sulbaktam, dobimo penactam
• amoxicilin – Hiconcil (KOPB), Amoxil
• amoxicilin s klavulonsko kislino (inhibitor encima β laktamaze – sproščajo stafilokoki) – Amoksiklav, Klavocin
ureidopenicilini
• širokospektralni, i.v., samo za zdravljenje bolnišničnih okužb
• niso za zdravljenje CŽS
• v kombinaciji s sulfaktanom (tudi zaviralec)
• piperacilin – Izipen
• piperacilin s tazobaktam – Tazocin (težke bolnišnične okužbe)
o podskupina B – cefalosporini
širokospektralni, G+ in G-, slabše na anaerobe, enterokoke, ne pokrijejo st. rezistentni metacilin
1. generaciija
• G+
• Cefaleksin – Keflex, Ceporex, Oracef
2. generacija
• dobro G-, slabše G+
• narejena z namenom povečati delovanje na Hemophilus influenzae
• Cefaclor – Ceclor
• Cefuroxim – Zinacef, Ketocef, Novocef
3. generacija
• močno delovanje na G-, i.v.
• nepsevdomonozni: Cefataksin – Makrocef, Talicor, Ceftiakson – Lendacin
• antipsevdomonozni: Ceftazidin – Mirocef, cefoperazon – Cefobid (psevdomonas)
4. generacija
• stafilokoki (tudi MRSA), streptokoki, anaerobi, psevdomonas, G-
• deluje bolj na CŽS
• Cefpriom – Cefrom
• Cefipine
o podskupina C – monobaktami
G- bakterije
Aztreonam – Azanam
o Podskupina D – Carbapenemi
Imipenem – Conet
Meropenem – Meronem
– II. skupina – aminoglikozidi
o delujejo na sintezo beljakovin in celične stene, G-
o i.v., bolnišnične okužbe
o nefro- in ototoksični
o Gentamycin – Garamycin
o Tobramycin – Tobrex
o Metilmycin
o Amikacyn – Streptomycin
– III. skupina – kinoloni
o kemoterapevtiki, a jih uvrščamo med antibiotike
o bakteriostatično (zavirajo razvoj bakterij) in baktericidno (ubijajo bakterije)
o 1. generacija
G-
peptimidinska kislina (za uroinfekte)
o 2. generacija
G-
zgodnja – fluorirani kinoloni
• norfloxacin – Nolicin
• pefloxacin – Abaktal
• ciprofloxacin – Ciprobay, Ciprinol, Ciloxan
kasna
• travafloxacin
• sparflokacin
• grepafloxacin
o 3. generacija
G+, G-, atipični povzročitelji, klamidije, pljučnice, meningitisi, Psevdomonas
Amoxifloxacin – Avelox
Levofloxacin – Tavanic
– IV. skupina – glikopeptidi
o G+ rezistentne bakterije (MRSA, enterokoki, pnevmokoki)
o pri alergijah in pri rezistenci na β laktamaze
o vancomicin – Edicin, Vancocin
o teikoplamin – Targocid
– V. skupina – makrolidi
o vpletajo v sintezo protoplazmatskih (jedrnih) beljakovin – inhibirajo rast in razmnoževanje celic
o delujejo na bakterije brez ovojnice
o problem – baktericidni šele v visokih dozah.
o zdravljenje atipičnih okužb – atipične pljučnice, rikecije, erlihije
o eritromycin (na 6 ur, učinkovit, težak za želodec)
o azitromycin – Sumamed
o midekamicin – Macropen
o klaritromycin – Fromilid
– VI. skupina – tetraciklini
o črno obarvanje zob, vplivajo na jetra
o stafilokokne okužbe, atipične okužbe z Erlichio, Q mrzlice, mikoplazma, legionela, borelioza, TBC
o rifamycin (TBC)
o toxicilin
o vibramicin (HIV)
– VII. skupina – protiglivična sredstva
o ozoli
o ketolini
o amfotericin (i.v., za vse glive)
o flukonazol (Candida)
– VIII. skupina – sulfonamidi
o Bactrim – Trimetoprin – Sulfametaxazol
o Primotren – Trimetoprim
– IX. skupina – antimalariki
o kimidin
o daraprim
VPRAŠANJA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI
1. Najpogostejši vzrok za ↑ TT nejasnega vzroka
a.) maligna obolenja
b.) okužbe
c.) centralna temperatura
2. Značilne kožne bolezni pri Ly. BORELIOZI
a.) erithema cronicum migrans
b.) acrodermatitis cronica atrophicans
c.) eymphocitonia
3. Roseole so značilne za:
a.) ošpice
b.) rdečke
c.) tifus
d.) inf.Mononukleozo
4. »USHER« črni pršič lahko najdemo pri:
a.) mrzlici
b.) antraksu
c.) šen
d.) toksoplzmozi
5. KONTINUA T je značilna za:
a.) maligne bolezni
b.) tifus
c.) bruceloza
d.) sepsa
6. Z izrazom »TRANSLOKACIJA« bakt. mislimo na:
a.) prenos bakterije od bolnika k bolniku
b.) prehod bakterije preko črevesne stene
c.) kolonizacija dihal zaradi prehoda
d.) kolonizacija žrela
7. CLOSTRIDIUM DIFFICILLE povzroča:
a.) hude septične sepse
b.) hude bol. driske
c.) hude bol. pljučnice
8. Med BETA LAKTANSKE antibiotike NE spada:
a.) aminopenalin
b.) cefalosporin
c.) ureidopenicilin
d.) aminoglikozid
[wp_ad_camp_1]
9. Okužbe z MRSA zdravimo z:
a.) antistafilokoknim penicilinom
b.) makrolidi
c.) glikopeptidi.
10. POSTIJEV znak vidimo pri:
a.) ošpicah
b.) škrlatinki
c.) rdečkah
d.) noricah
11. O (epidemičnem) bakterijskem meningitisu govorimo, kadar je povzročitelj:
a.) meningokok
b.) pnevmokok
c.) gonokok
d.) stafilokok
12. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica:
a.) nove okužbe
b.) reaktivacije virusa
c.) obeh
13. Poškodovanec, ki je bil normalno bazično cepljen proti tetanusu in je od zadnje revakcinacije poteklo več kot 10 let mora ob globoki in umazani rani prejeti zaščito proti tetanusu:
a.) cepivo in imunoglobuline
b.) samo cepivo
c.) samo imunoglobuline
d.) ničesar
14. Psevdo membranozna angina je značilna za:
a.) streptokokno angino
b.) stafilokokno angino
c.) infekcijsko mononukleozo
d.) herp angino
15. Pri ošpicah in inf. mononukleozi lahko dobi podoben izpuščaj, vendar je znak, ki oba loči:
Za ošpice:
a.) povečane bezgavke
b.) tipična krvna slika
c.) koplihove pege
Za inf. mononukleozo:
a.) povečane bezgavke
b.) koplihove pege
c.) tipična krvna slika
16. Hepatitis A se prenaša:
a.) po oralno – fekalni poti
b.) s krvjo
c.) po dihalnih poteh
In značilno zanj je:
a.) da pogosto poteka kronično
b.) da redko poteka kronično
17. Dolga evolucija pri tetanusu:
a.) hud potek
b.) blažji potek
18. Najpomembnejši povzročitelj pljučnice pri odraslih je:
a.) S. aureus
b.) E. colli
c.) pnevmonije
d.) V. influence
19. Klinična slika G neg. šoka je:
a.) bakterijska sepsa
b.) endotoksini
c.) eksotoksini
20. Klop Ixodes r. je prenašalka:
a.) meningoencefalitis
b.) erlihoza
c.) vse našteto
d.) Lymska borelioza
21. Določi lastnosti likvorja:
Bakterijsko vnetje: b, e, c
Virusno vnetje: a, d
Tuberkulozno vnetje: a, d, e
a.) bister
b.) moten
c.) št. celic > 1000
d.) št. celic < 500 e.) ↓glukoza v likvorju ??? f.) v likvorju nezrele ??? 22. Pri akutnem obolenju otrok z vročino, če so pikčaste petehije, pomislimo: a.) bolezen krvotvornih organov b.) pokanje kapilar c.) meningokokno sepso 23. Najpogostejši povzročitelj bakterijskega meningitisa pri odraslih: a.) Neiseria b.) E. colli c.) pnevmonije 24. Dvofazni potek bolezni je značilen za: a.) klopni meningitis b.) Lym. boreliozo c.) herpetični encefalitis 25. Herpes S. 1 ne povzroča: a.) Herpes labialis b.) encefalitis c.) herpangino d.) herpekcem e.) gingivostomatitis 26. Povzročitelj infekcijske mononukleoze je: a.) beta hemolitični streptokok skupine A b.) Epstein – barr virus c.) arbo virus 27. ↑ TT in mrzlica sta značilni za: a.) bakterijsko okužbo b.) virusno okužbo 28. Lumbalno punkcijo v sedečem položaju izvedemo pri sumu na: a.) serozni meningitis brez povišanega intrakranialnega pritiska b.) pri tuberkuloznem meningitisu c.) pri sumu na subarahnoidalno krvavitev 29. Za atipične okužbe – katero skupino antibiotikov uporabljamo? Odg.) Makrolit 30. Filatobljev trikotnik je značilen za: a.) rdečke b.) ošpice c.) škrlatinko 1. Najpogostejši vzrok za ↑ TT nejasnega vzroka a.) maligna obolenja b.) okužbe c.) centralna temperatura 2. Značilne kožne bolezni pri Ly. BORELIOZI a.) erithema colobarium migrans (boreliski izpuščaj) b.) acrodermatitis cronica atrophicans c.) eymphocitonia 3. Roseole so značilne za: a.) ošpice b.) rdečke c.) tifus d.) inf.Mononukleozo 4. »USHER« črni pršič lahko najdemo pri: a.) mrzlici b.) antraksu c.) šen d.) toksoplzmozi 5. KONTINUA T je značilna za: a.) maligne bolezni b.) tifus c.) bruceloza d.) sepsa 6. Z izrazom »TRANSLOKACIJA« bakt. mislimo na: a.) prenos bakterije od bolnika k bolniku b.) prehod bakterije preko črevesne stene c.) kolonizacija dihal zaradi prehoda d.) kolonizacija žrela 7. CLOSTRIDIUM DIFFICILLE povzroča: a.) hude septične sepse b.) hude bol. driske c.) hude bol. Pljučnice 8. Med BETA LAKTANSKE antibiotike NE spada: a.) aminopenalin b.) cefalosporin c.) ureidopenicilin d.) aminoglikozid 9. Okužbe z MRSA zdravimo z: a.) antistafilokoknim penicilinom b.) makrolidi c.) glikopeptidi. 10. POSTIJEV znak vidimo pri: a.) ošpicah b.) škrlatinki c.) rdečkah d.) noricah 11. O (epidemičnem) bakterijskem meningitisu govorimo, kadar je povzročitelj: a.) meningokok b.) pnevmokok c.) gonokok d.) stafilokok 12. Pojav Herpesa zostra je lahko posledica: a.) nove okužbe b.) reaktivacije virusa c.) obeh 13. Poškodovanec, ki je bil normalno bazično cepljen proti tetanusu in je od zadnje revakcinacije poteklo več kot 10 let mora ob globoki in umazani rani prejeti zaščito proti tetanusu: a.) cepivo in imunoglobuline (če ni bil nikoli cepljen ) b.) samo cepivo (1 odmerek cepiva , če je bil cepljen v otroštvu) c.) samo imunoglobuline d.) ničesar 14. Psevdo membranozna angina je značilna za: a.) streptokokno angino b.) stafilokokno angino c.) infekcijsko mononukleozo d.) herp angino 15. Pri ošpicah in inf. mononukleozi lahko dobi podoben izpuščaj, vendar je znak, ki oba loči: Za ošpice: a.) povečane bezgavke b.) tipična krvna slika c.) koplihove pege Za inf. mononukleozo: a.) povečane bezgavke b.) koplihove pege d.) tipična krvna slika 16. Hepatitis A se prenaša: a.) po oralno – fekalni poti In značilno zanj je: b.) s krvjo a.) da pogosto poteka kronično b.) da redko poteka kronično c.) po dihalnih poteh 17. Dolga evolucija pri tetanusu: a.) hud potek b.) blažji potek 18. Najpomembnejši povzročitelj pljučnice pri odraslih je: a.) S. aureus b.) E. colli c.) pnevmonije d.) V. influence 19. Klinična slika G neg. šoka je: a.) bakterijska sepsa b.) endotoksini c.) eksotoksini 20. Klop Ixodes r. je prenašalka: a.) meningoencefalitis b.) erlihoza c.) vse našteto d.) Lymska borelioza 21. Določi lastnosti likvorja: Bakterijsko vnetje: b, e, c Virusno vnetje: a, d Tuberkulozno vnetje: a, d, e g.) bister h.) moten i.) št. celic > 1000
j.) št. celic < 500
k.) povišana glukoza v likvorju
l.) v likvorju nezrele ???
TBC (BISTER LIKVOR, ŠT. CELIC do 500,GLUKOZA znižana,povišane beljakovine)
VIRUSNI (BISTER LIKVOR,DO 500 CELIC,GLUKOZA NORMALNA in beljakovine normalni izvid)
BAKTERIJSKI (MOTEN LIKVOR,VEČ KOT 1000,GLUKOZA znižana,BELJ. POVIŠANE)
22. Pri akutnem obolenju otrok z vročino, če so pikčaste petehije, pomislimo:
a.) bolezen krvotvornih organov
b.) pokanje kapilar
c.) meningokokno sepso
23. Najpogostejši povzročitelj bakterijskega meningitisa pri odraslih:
a.) Neiseria meningitidis
b.) E. colli
c.) pnevmonije
24. Dvofazni potek bolezni je značilen za:
a.) klopni meningitis
b.) Lym. boreliozo
c.) herpetični encefalitis
25. Herpes S. 1 ne povzroča:
a.) Herpes labialis
b.) encefalitis
c.) herpangino
d.) herpekcem
e.) gingivostomatitis
26. Povzročitelj infekcijske mononukleoze je:
a.) beta hemolitični streptokok skupine A
b.) Epstein – barr virus
c.) arbo virus
27. ↑ TT in mrzlica sta značilni za:
a.) bakterijsko okužbo
b.) virusno okužbo
28. Lumbalno punkcijo v sedečem položaju izvedemo pri sumu na:
a.) serozni meningitis brez povišanega intrakranialnega pritiska
b.) pri tuberkuloznem meningitisu
c.) pri sumu na subarahnoidalno krvavitev
29. Za atipične okužbe – katero skupino antibiotikov uporabljamo?
Odg.) Makrolidi in tudi tetraciklini lahko tudi kinoni
30. Filatobljev trikotnik je značilen za:
a.) rdečke
b.) ošpice
c.) škrlatinko
0. Kaj je dispozicija? dovzetnost
1. Temperatura remitens?
nenadno poraste in ne pade na normalo
2. Kaj je translokacija?
prehod bakterije preko črevesne stene
3. Zvišana TT in mrzlica sta značilni za?
bakterijsko okužbo
4. Lumbalno punkcijo v sedečem položaju izvedemo pri sumu?
serozni meningitis brez povišanega intrakranialnega pritiska
5. Pastijev znak vidimo pri?
škrlatinki
6. Pseudomonas aeroginosa?
endo ali eksotoksin (oboje!)
7. Kateri atipični povzročitelj povzroča spolno bolezen?
clamidia trachomatis
8. Prisotnost Ig M pomeni?
– akutno obolenje
9. Kaj povzroči rezistenco?
Prevelika in prepogosta uporaba antibiotika
10. Kdaj intubiramo bolnika pri tetanusu?
pri ( prvem ) krču dihal s cianozo, spazem dihalne muskulature.
11. Kje nastane subakutni sklerozantni panencefalitis?
ošpice
12. Bolezen nerazvitih držav?
bolezen umazanih rok , črevesne bolezni
13. Povzročitelj infekcijske mononukleoze?
Epstein – Barr virus
14. Herpes simplex 1 ne povzroča?
– herpangino
15. Dvofazni potek bolezni je značilen ?
klopni meningoencefalitis
16. Najpogostejši vzrok za meningitis pri novorojenčkih?
– E. colli
17. Lastnosti likvorja?
TBC ( bister likvor, št. Celic do 500, glukoza znižana,beljak. povišane),
virusnega ( bister likvor, do 500 celic, glukoza in beljak. norm.
bakterijskega (moten likvor, več kot 1000 celic- močno povišane, glukoza znižana, belj. povišane)
18. Klop Ixodes je prenašalec?
rikecije, klopnega meningitsa, borellio Burgdorferi, erlichie, Babesia.
19. Kaj povzroča gram – šok?
– endotoksin
20. Kaj povzroči hud potek tetanusa?
evolucija, inkubacijska doba
21. Kaj se prenaša fekalno – oralni?
hepatitis A in E. in redko poteka kronično
22. Imunoglobuline dajemo pri:
hepatitisu B, noricam, …
23. Zvišane monocite, limfocite dobimo pri?
infekcijski mononukleozi
24. Pri kateri bolezni so značilne kolplikove pege?
– ošpice
25. Poškodovancu pri tetanusu damo?
imunoglobuline in cepivo ( če ni bil nikoli cepljen), 1 odmerek cepiva ( če je bil cepljen v otroštvu ).
26. Kaj je endemično pri nas?
– klopni meningoencefalitis
27. Atipične pljučnice zdravimo z?
tetraciklini in makrolidi,, ( Eritromicin, Doksiciklin) in kinoni
28. Vzrok pljučnice pri AIDS?
Pneumocistis carini
29. Kako preprečijemo MRSA?
z razkuževanjem rok ,( detekcija- bris B, izolacija B, upor. rokavic, kap, plaščev)
30. Najpogostejši vzrok za pov. TT nejasnega vzroka?
– okužbe, – maligna obolenja??
31. Značilne kožne bolezni pri L. Boreliozi?
– erithema colobaria migrans
32. Roseole so značilne za :
tifus
33. » USHER« črni pršič lahko najdemo pri:
antraksu
34. Kontinua TT je značilna za?
tifus
35. Clostridium difficille povzroča?
hude bol. driske
36. Med Betalaktinske antibiotike ne spada?
Aminoglikozid
37. Okužbe z MRSA zdravimo z?
Glikopeptidi
38. O endemičnem bakt. meningitisu govorimo, ko je povzročitelj?
meningokok
39. Pojav Herpesa zoostra je posledica?
reaktivacije virusa in nove okužbe
40. Psevdo membranozna angina je značilna za?
infekcijsko mononukleozo
41. Znak za inf. Mononukleozo?
tipična krvna slika
42. Najpomembnejši povzročitelj pljučnice pri odraslih je?
Pneumonije- streptokok
43. Pri akut.obolenju otrok z vročino in pikč. petehijami pomislimo na
– meningok. sepso.
44. Najpogostejši povzročitelj bakt. meningitisa pri odraslih?
– Neiseria, Pneumonie (PNEVMOKOK- ST.PNEUMONIAE, MENINGOKOK- NEISSERIA)
45. Filatolijev trikotnik je značilen ?
– škrlatinko.