Informatika zdravstvena nega gradivo

RAČUNALNIŠTVO

• Področje znanosti in tehnologije, ki preučuje računalnike, njihovo zgradbo in delovanje
• Usmerjeno k reševanju praktičnih problemov (uporaba inžinirskih pristopov in rešitev)

INFORMATIKA

• Veda o obdelovanju info. na temelju TEORIJE INFO.
• Preučuje vse v povezavi z info.(zbiranje, oblikovanje, prenašanje, kodiranje, količinske zakonitosti povezanimi s telimi dejavnostmi)

BIOMEDICINSKA INFORMATIKA

• V zadnjem času uveljavlja izraz INFO.
• Kot znanstveno področje, ki se ukvarja s shranjevanjem, priklicem,prenosom in optimalno uporabo biomedicinskih podatkov, info. in znanja z namenom reševanja problemov in sprejemanja odločitev
• Interdisciplinarno področje, ki vključuje znanja iz računalništva, informatike, matematike, statistike,biologije, kemije, organizacije, upravljanja

ZDRAVSTVENA INFORMATIKA

• Znanstvena disciplina, k ise ukvarja s pridobivanjem, organizacijo, analizo, vrednostenjem, sintezo, upravljanjem in komuniciranjem zrd.info.
• Gre torej za uporabo informacijske tehnologije za upravljanje zrd.info.

MEDICINSKA INFORMATIKA

• Drugo poimenovanje za zdr.info. (čeprav se nekateri avtorji s tem ne strinjajo in smatrajo med.info. za podpodročje zdr.info.)

INFORMATIKA V ZN

• Področje zdr.info., ki je MS v pomoč pri delu: ZN, upravljanja, odločanja, lastno izobraževanje, informiranje varovancev/bolnikov, raziskovalno delo
• HIEARHIJA:

DIKW (data-information-knowledge-wisdow) je model strukturiranja v info.piramidi.

MODROST W <- ZNANJE K<- INFO. I<-PODATEK D

• Interdisciplinarno področje-ZN, informatika, računalništvo z namenom upravljanja in posredovanja podatkov, info. in znanja v praksi ZN, v administraciji, v izobraževanju, v raziskavah, širjenju znanja MS
• Podpira integracijo podatkov, info., in znanja-omogočajo izvajanje odločitev pri vseh vlogah in okoljih, ki imajo MS
• Za podporo omenjenega se uporabljajo strukture, info. procesi in info. tehnologija
• Po modelu J.Turley, info. v ZN vključuje še eno disciplino-kognitivno znanost (pomembna pri izobraževanju)

 

 

 

PODATEK

• Simboličen zapis nekega dejstva, ki mora biti izveden na formaliziran način
• Opis stvari, dogodkov, aktivnosti, niso organizirani, nimajo specifičnega pomena

INFORMACIJA

• Na ustrezen način urejeni in obdelani podatki oz. pomen, ki ga pripišemo podatkom
• Neke vrste surovina za informacijo
• V vsakdanjem jeziku podatek uporabljamo kot sinonim za informacijo

ZNANJE

• Pridobljeno iz obdelanih in organiziranih info. tako, da izraža poznavanje, izkušnje, ekspertizo za določen problem ali proces

MODROST ALI INTELIGENCA

• Sposobnost, da iz obstoječih pravil in analize učinkovitosti teh pravil, pravila spreminjamo, dopolnjujemo in dodajamo nova

INFO. PIRAMIDA

• Sistem je skupek med seboj z določenim namenom in po določenih načelih, lastnostih povezanih, soodvisnih enot (ljudje, funkcije, aktivnost, dogodki..), ki sestavljajo zaključeno enoto (SSKJ)
• SISTEM je sistem, ki je namenjen učinkovitemu zbiranju, obdelavi, hranjenju in posredovanju podatkov uporabniku.
• sistem ni nujno rač. podprt oz. v ele. obliki; prav tako ni vsaka rač.aplikacija info.sistem
• sisteme srečujemo v državni upravi, bankah, zavarovalnicah, bolnišnicah, univerzah,…
• (rač.podprt) info.sistem sestavljajo osnovne komponente:
  • STROJNA OPREMA: računalniki in druge naprave, ki omogočajo zajem, obdelavo in hranjenje podatkov ter prikaz rezultatov obdelav
  • PROGRAMSKA OPREMA: sklop rač.programov, ki strojni opremi dajejo navodila za obdelavo podatkov
  • PODATKOVNA BAZA: organizirana zbirka medsebojno odvisnih datotek, zapisov, v kateri so shranjeni podatki in povezave med njimi
  • OMREŽJE: sistem, ki omogoča poveovanje in delitev sredstev med različnimi komponentami sistema
  • POSTOPKI: strategije, metode, pravila, ki omogočajo uporabo info.sistema
  • UPORABNIKI: ljudje, ki delajo z IS ali uporabljajo njegove izhode
• IZVAJALNI INFO.SISTEM: zbira in hrani podatke o poslovnih dogodkih, lahko pa tudi nadzoruje odločanje, ki je del poslovnih dogodkov. Pri tem nas zanimajo poslovni dogodki, ki ustvarjajo ali spreminjajo podatke, shranjene v info.sistemu (npr. sprejem bolnika, Odprtje bolniškega lista, izdaja recepta)
• SISTEM ZA PODPORO ODLOČANJU: podpira proces odločanja v združbi. Uporabniku omogočajo zbiranje podatkov, ki so potrebni za pridobivanje info.za sprejemanje odločitev in analizo pridobljenih info.
• Strojna, programska oprema, podatkovna baza, omrežja ter postopki združujejo ljudi in podatke v info.sistem; info.sistem podpira poslovne dogodke (zbira, shranjuje, obdeluje podatke) in podpira proces odločanja (info.za sprejemanje odločitev)

PREDSTAVITEV PODATKOV

• Ljudje lahko obdelujejo podatke v različnih oblikah, v računalnikih pa morajo biti podatki ustrezno predstavljeni
• Predstavitev podatkov je možna s fizikalnimi veličinami kot so napestost, tok, zvok, svetloba ipd.
• Poznamo dva načina predstavitve:
  • ANALOGNI/ZVEZNI
  • DIGITALNI/DISKRETNI
• Glede na način predtavitve podatkov tudi računalnike delimo: analogne, digitalne, hibridne
• Digitalni računalnik razume samo dvojiško (binarno) abecedo

KODIRANJE IN SIGNALIZACIJA

• Kodiranje je princip, ki omogoča, da v digitalnem računalniku predstavimo različne vrste podatkov
• Kodiranje je nujno, saj digitalni računalnik razume samo dvojiško abecedo, človek-uporabnik pa operira z besedili, slikami, zvokom,itd.
• Črke, številke, zvok, slike, itd., ki jih uporabnik vnaša v računalnik, ko ureja besedila, obdeluje slike ali počne kaj drugega, saj morajo pretvoriti v dolge nize 0 in 1, da računalnik lahko takšne podatke obdela in shrani
• Za prikaz podatkov uporabniku je potrebno nize 0 in 1 ponovno pretvoriti v črke, št., barve ( ki bodo prikazane na monitorju, tiskalniku) in zvok (predvajan po zvočniku)

KODI

• Za kodiranje podatkov obstaja več standardnih kodov
• Danes najbolj uporabljen na osebnih rač. je UNICODE

UNICODE

• Za kodiranje znakov svetovnih jezikov so razvili 16-bitni kod unicode, ki zadošča za kodiranje simbolov vseh jezikov

ŠTEVILSKI SISTEM

• Dvojiški št.sistem je osnova v digitalnem računalništvu
• V računalništvu se uporabljata tudi osmiški in šesnajstinški sistem
• Pretvorbe celic števil med št.sistemoma z osnovo 2 in 10.
• Glej priložen list!!!!

KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA RAČUNALNIKA

• Od konca 2.SV dalje traja obdobje ELEKTRONSKIH RAČUNALNIKOV, pred tem pa so bili računalniki mehanski in elektromehanski
• Računalniki tega obdobja se delijo na generacije, ki jih opredeljuje uporabljena tehnologija:
  • GENERACIJA:ELEKTRONKE
  • GENERACIJA: POLPREVODNIŠKI ELEMENTI
  • GENERACIJA: INTEGRIRANA POLPREVODNIŠKA VEZJA
  • GENERACIJA: INTEGRIRANA POLPREVODNIŠKA VEZJA VISOKE INTEGRACIJE

4.GENERACIJA

• Traja od leta 1974
• Tehnologija te generacije so integrirana polprevodniška vezja visoke tehnologije
• Leta 1971 je INTEL razvil MIKROPROCESOR , ki je bil na tržišču dostopen leta 1974
• Leta 1977 je na tržišče prišel prvi OSEBNI RAČUNALNIK (apple II), 1981 pa je na tržišču dostopen PRVI OSEBNI RAČUNALNIK IBM (IBM PC)
• MOOROV ZAKON: vsakih 18. Mesecev se zmogljivost mikroprocesorjev podvoji

MOOROV ZAKON

• Pomeni večjo zmogljivost za nižjo ceno
• Procesna moč, ki se med drugim izraža v enoti MIPS, se je povečala zaradi večjega števila tranzistorjev v vezjih
• Število tranzistorjev, integriranih v procesorje in druge komponente sistemov, se eksponentno povečuje, kaj je vidno iz grafikona; posledično se povečuje procesna zmogljivost sistemov
• Pomeni tudi nižjo ceno
• Proizvodnja elektronskih komponent postaja eksponentno cenejša, zaradi cene pa so le te čedalje bolj prisotne v vsakdanjem življenju
• Danes mikroprocesorji upravljajo vse-od igrač, gosp.aparatov, avtomobilov, med.naprav, letal,..

5. IN 6.GENERACIJA

• Tehnološko v obdobju 4.G, vendar se pojavljajo elementi 5. In 6.G
• Tehnologija 5. Je ista kot v 4., vendar zasledimo določeno vzporednost v arhitekturi rač.sistemov, umetno inteligenco
• Tehnologija 6.G naj bi bila optična in nanotehnologija
• Računalniki 6.G nj bi uspešno in hitro reševali probleme razpoznavanja vzorcev-pisave, govora, slik itd.

POMEMBNEJŠI MEJNIKI V ZADNJIH 20.LETIH

• 1984: Apple vpelje grafični uporabniški vmesnik, leto za njim pa isto stori Microsoft s svojim grafičnim uporabniškim vmesnikom, ki ga poimenuje WINDOWS
• 1989: švicarski fizik zasnuje SVETOVNI SPLET (world wide web) kot internetno storitev, ki omogoča ogledovanje multimedijskih spletnih strani; nekaj let kasneje (1993) sledi razvoj spletnih brskalnikov, ki omogočajo enostavno navigiranje po spletu, s čimer močno naraste število uporabnikov spleta in vsebin, ki so na voljo na spletu
• 1996: podjetje Palm Computing tržišču ponudi prvi ROČNI RAČUNALNIK, ki uporabniku ponuja razmeroma zmogljivost pri majhni fizični velikosti

 

 

UPORABA RAČUNALNIKOV V ZDRAVSTVU

• Čeprav so se v svetu, predvsem v ZDA računalniki v zdravstvu začeli pojavljati takrat kot v drugih panogah (nekje od leta 1960 dalje), je njihova uporaba močno porasla z razvojem osebnih rač. (v 80.in začetku 90.let)
• Rač. so se sprva uporabljali v administraciji, nato pa se je uporaba razširila na klinično prakso

KATEGORIJE RAČUNALNIKOV

• Ne glede na to, kako tehnično zapletene naprave so računalniki ter kako veliki so in za kakšna opravila se uporabljajo, je njihova osnovna oz.konceptualna zgradba enaka in precej preprosta
• Računalniki imajo 4 osnovne komponente: VHODNO, IZHODNO, OBDELOVALNO (PROCESNO), POMNILNO, ki med seboj usklajeno delujejo

RAČUNALNIK, RAČ.SISTEM, INFO.SISTEM?

• Beseda računalnik se pogosto uporablja kot sinonim za rač.sistem
• Toda če smo natančni, je računalnik le ena od komponent (obdelovalna) celotnega sistema
• Glede na to, da je danes bolj v uporabi izraz računalnik, ga bomo uporabljali tudi mi, pri tem pa seveda mislili na celoten sistem
• Pojma rač.sistem pa nikakor ne smemo enačiti ali zamenjavati s pojmom IS.

KATEGORIJE RAČUNALNIKOV

• Razvrščamo jih glede na računsko zmogljivost, kapaciteto pomnilnika, velikost, ceno, itd.
• Kategorije:
  • SUPERRAČUNALNIKI
  • VELIKI OZ.OSREDNJI RAČUNALNIKI
  • DELOVNE POSTAJE
  • OSEBNI RAČUNALNIKI
  • OMREŽNI RAČUNALNIKI OZ.LAHKI ODJEMALCI
• Hiter razvoj tehnologije briše meje med posameznimi kategorijami

SUPERRAČUNALNIKI

• Največja procesorska moč
• Uporaba: znanost, inženirstvo, vojaški nameni, aplikacije, ki zahtevajo veliko procesorsko moč (primer takih aplikacij so različne simulacije in modeliranje pojavov iz realnega sveta-napovedovanje vremena, simulacije avtomoilskih trkov,..)
• K takšnim aplikacijam spada tudi ustvarjanje in obdelava slik za psoebne efekte v ilmih, videospotih,..

VELIKI RAČUNALNIKI

• V velikih podjetjih in ustanovah za centralizirano obdelavo podatkov in vzdrževanje velikih podatkovnih baz, skratka obdelavi velikih količin podatkov
• Omogočajo hkratno delo nekaj sto do nekaj 10 tisoč uporabnikom
• Ti sistemi so prevladovali v preteklosti, kasneje pa so jihizpodrinile druge kategorije, kar pa ne pomeni, da niso več v uporabi

 

DELOVNE POSTAJE

• Prvotno namenjene inženirjem, ki so delali v razvoju in so potrebovali razmeroma zmogljive in hitre rač., kakor tudi dobro podporo grafiki
• Danes jih uporabljajo inženirji , znanstveniki kot drugi uporabniki, ki potrebujejo veliko procesorsko moč
• So enouporabniške
• Meja med delovnimi postajami in PC je danes zabrisana, saj lahko imajo sodobni osebni rač.večjo procesorsko moč kot nekaj let stara del.postaja

OSEBNI RAČUNALNIKI

• Ali mikroračunalniki so najcenejša in najmanjša od kategorij splošno namenskih rač.sistemov, ki delujejo kot samostojni in neodvisni sistemi
• Enouporabniški sistem
• Glede na njihovo fizično velikost ločimo:
  • Namizni (doma,služba)
  • Prenosni-laptop,notesnik
  • Ročni (zelo majhni;za specifične aplikacije, vendar se njihova funkcionalsnost lahko približa namiznim)
    • PDA je ročni rač. velikosti dlani, ki namesto tipkovnice kot vhodno napravo uporablja elekt.pero in uporabniku služi kot beležnica, koledar ter kot brezžična komunikacijska naprava
    • Razvoj gre v smeri zlivanja funkcij sodobnih mobilnih telefonov s funkcijami dlančnikov oz. PDA

OMREŽNI RAČUNALNIK

• Ne nudijo polne funkcionalnosti tipičnega namiznega rač.sistema,ampak le dostop do omrežja
• Hranimo zelo malo podatkov (nima diskov/minimalno), op.sistem se naloži po omrežju, manj zahtevne aplikacije pa lahko poganjamo tudi lokalno
• Večji del podatkov shranjenih na strežnikih v omrežju
• Zahtevnejše aplikacije se izvajajo na strežnikih v omrežju
• Delujejo v nekem smislu kot terminali (prednosti in slabosti)
• Ideja omrežnih rač., ki bi povsem nadomestili PC je bila pred desetletjem precej živa, vendar do sedaj do tega ni prišlo-razlog je bilo stanje komunikacijske tehnologije
• Z vpeljavo brezžičnih komunikacij pa udejanjenje te ideje danes predstavlja uporabo lahkih prenosnikov ti.notebookov

KAJ PA SO POTEM STREŽNIKI?

• Lahko je računalnik iz katerekoli kategorije, z izjemo omrežnih rač.
• Je računalnik, ki je povezan v omrežje in daje na voljo svoje storistve ostalim rač.v omrežje, t.i.odjemalcem; to velja tudi za strojno in programsko opremo (datotečni,poštni strežnik,..)

VON NEUMANOV MODEL RAČUNALNIKA

• Zgradba večine današnjih računalnikov z nekaj izjemami temelji na tem modelu
• Sestavljen iz 3 komponent:
  • CPE (centralna procesna enota,procesor)
  • NOTRANJI (glavni, primarni, sistemski) POMNILNIK
  • VHODNO-IZHODNI SISTEM na katerega so priključene naprave
• Komponente so med seboj povezane z vodili

CPE

• Izvaja operacije, kakor določa program
• Ukaze in podatke dobiva CPE iz notranjega pomnilnika, kamor shrani tudi rezultate obdelav
• Sestavljen je iz:
  • ALE (aritmetično-logična enota), ki izvaja aritmetične in logične operacije
  • Kontrolna enota, ki nadzoruje in usklajuje delo CPE
  • Registri so namenjeni začasnemu shranjevanju ukazov in podatkov
• Delovanje CPE je strogo zaporedje in poteka v 2 fazah:
  • Prevzemna faza (prevzem ukaza)
  • Izvršitvena faza (izvrševanje ukaza)
• Pomembna lastnost je HITROST,ki pove koliko osnovnih ciklov je sposoben procesor izvesti v 1 s.
• Hitrost se izraža v Hertzih (Hz) oz. v večjih enotah MHz ali GHz
• Načeloma velja, da hitrejši kot je procesor, zmogljivejši je računalnik
• V našem okolju prevladujejo CPE prizvajalca INTEL (Pentium,Pentium II,..) in AMD (Semprom, Turion,..)

NOTRANJI POMNILNIK

• Namenjen shranjevanju podatkov in ukazov, ki jih pri svojem delovanju trenutno potrebuje CPE
• Sestavljajo ga pomnilniške lokacije oz.besede, vsaka s svojim nespremenljivim naslovom
• Vsaka pomnilniška beseda pa se spreminja
• Dolžina pomnilniške besede je število bitov, ki sestavljajo besedo
• Rač. sistemi imajo 2 vrsti notranjega pomnilnika:
  • Pomnilnik RAM oz.delovni
  • Pomnilnik ROM oz. bralni
• Pomembna je velikost pomnilnika RAM, saj prva ta lahko vpliva na zmogljivost rač.
• Velikost pomnilnika se izraža v Bytih oz.MB ali GB

VHODNO-IZHODNI SISTEM

• Omogoča izmenjavo info.med zunanjim svetom na eni strani ter CPE in pomnilnikom na drugi strani
• Naprave oz.enote, ki so priključene na ta sistem, delimo v 3 skupine:
  • VHODNE NAPRAVE omogočajo vnos podatkov v rač. (tipkovnica, miška, optični čitalec,..)
  • IZHODNE NAPRAVE omogočajo prikazovanje rezultatov obdelav (monitor,tiskalnik,risalnik,..)
  • VHODNO-IZHODNE NAPRAVE, ki delujejo kot vhodne in kot izhodne naprave (modem, dotikalni zaslon; naprave,ki omogočajo shranjevanje podatkov,..)

 

 

NAPRAVE ZA HRANJENJE PODATKOV

• Z drugim imenom imenujemo ZUNANJI POMNILNIK
• Po svoji funkciji predstavljajo način trajnega shranjevanja podatkov in pa tudi razširitev notranjega pomnilnika (virtualni pomnilnik)
• V primerjavi z notranjim pomnilnikom ima zunanji VEČJO KAPACITETO, ZAPIS NA ZUNANJI POMNILNIK JE TRAJEN, PISANJE NA IN BRANJE Z ZUNANJEGA POMNILNIKA JE MNOGO POČASNEJŠI PRI NOTRANJEM
• Zunanji pomnilnik običajno v PC nastopa v nekaj oblikah
• Pri nekaterih napravah razlikujemo POMNILNE MEDIJE OZ.NOSILCE-nosijo podatke ter POGONE-fizične enote, kamor te nosilce vstavljamo (disketa,CD,DVD)
• Pri drugih napravah pa te razlike ni in je oboje združeno (disk, USB,ključ,pom.kartice)
• Danes na trgu prevladuje tehnologija zunanjih pomnilnikov na principu MAGNETNEGA ZAPISA,a jo naglo dohajata tehnologija na osnovi OPTIČNEGA ZAPISA in POLPREVODNIŠKA TEHNOLOGIJA
• Podatki se na magnetne nosilce, ki so prevlečeni s tanko feromagnetno plastjo zapišemo tako, da se majhni delci površine namagnetijo v eno ali 2 možnih smeri-ena predstavlja vrednost 0 ,druga pa 1

DISK

• Sestavljen iz ene ali več trdih plošč, nameščenih na isti osi in nepredušno zaprtih v ohišje
• Bralno-pisalne glave, ki lebdijo nad ploščami, se premikajo v radialni smeri in zapisujejo ter berejo podatke v obliki koncentričnih krogov
• Razdeljen je na sledi, te pa na sektorje, tako da ima vsak na disk zapisani podatek svoj naslov-omogoča neposreden oz.naključen dostop do podatkov
• Kapaciteta v sodobnih PC je nekaj 100 GB, tudi že TB
• Čas dostopa do podatkov na disku je reda velikosti ms
• Poleg fiksnih diskov, ki so vgrajeni v sistemsko enoto, se uporabljajo tudi prenosni diski

TEHNOLOGIJA RAID

• Je za povečanje zanesljivosti hranjenja podatkov
• Gre za večje število diskov na katere se zapisujejo podatki tako , da so porazdeljeni po več diskih, lahko se celo podvojijo
• Smisel tega je , da če se okvari eden od diskov, s tem ne bomo izgubili podatkov oz. jih bomo lahko restavrirali

DVD

• Iz plastične plošče premera 12 sm
• Pri DVD nosilcih se uporablja optična tehnologija branja in zapisovanja podatkov
• Pri nosilcih, ki uporabljajo optično tehnologijo, se podatki berejo z laserskim žarkom in iz odboja žarka se zazna, kakšna je površina, ki jo je zadel žarek-ta se lahko odbije ali pa ne, kar spet predstavlja 2 različni vrednosti
• Pri pisanju se z laserskim žarkom spremenijo lastnosti majhnih delov površine
• DVD nosilci hranijo od 4.7 GB/9.4 GB do 17 GB podatkov
• Razlikujemo več vrst DVD nosilcev:
  • DVD-ROM-samo beremo
  • DVD-R,DVD+R-enkratno zapisovanje podatkov na nosilec
  • DVD-RW, DVD+RW- zapisovanje in brisanje oz.prepisovanje podatkov
  • DVD-RAM-zapisovanje in brisanje oz.prepisovanje podatkov
• Več vrst DVD pogonov-pazimo, ker je določenih vrdt nosilcev ni mogoče uporabiti z določeno vrsto pogona, kar velja zlasti za starejše DVD pogone (sodobni s tem nimajo težav)
• Možno je branje katerekoli vrste DVD nosilca, poleg tega pa tudi branje starejših CD nosilcev
• Za zapisovanje na DVD (in CD) nosilce potrebujemo DVD R/RW pogon oz. DVD zapisovalnik
• Osnovna hitrost zapisovanja na DVD je 1,32 Mb/s (lahko 2,4,8,…,24x višja)
• V prihodnosti bo te nosilce nadomestil zmogljivejši optični nosilec Blu-ray-mogoče zapisati 25 GB oz.50 GB podatkov

POMNILNIŠKI (USB) KLJUČI

• So nosilci podatkov, ki jih na matično ploščo priključimo prek usb povezave
• Običajno je v njih uporabljena tehnologija Flash pomnilnikov
• Kapaciteta 1-16 GB

POMNILNIŠKE KARTICE

• Kot nosilci podatkov v različnih napravah (foto.,pred.glasbe,..)
• Kapaciteta do 16 GB
• Najbolj pogosto uporabljena so Flash pomnilnik (so izjeme-Microdrive)
• Glede na obliko in električne priključke ločimo več vrst: CompactFlash, SmartMedia, MemoryStick,..

PAMETNE KARTICE

• Vsebujejo pomnilnik in procesor
• Podatki se s kartice berejo in nanjo zapisujejo, če jo vstavimo v ustrezni čitalec
• Uporablja se v številnih aplikacijah-bančništvo, zdravstvo, trgovina

OSTALI NOSILCI PODATKOV

• DISKETA je iz plastične plošče premera 3,5˝in vstavljena v plastično ovojnico kvadratne oblike
• Kapaciteta disket-1,44 MB kar velja za diskete z visoko gostoto zapisa (DS/HD)
• Gre za magnetni zapis
• V zadnjih letih ne uporabljajo več-nadomestili zmogljivejši in bolj zanesljivi nosilci podatkov
• OPTIČNI DISKI (laserski, CD) so bili predhodniki nosilcev DVD (nadomestili zmogljivejši nosilci)
• Na voljo so kor ROM, R, RW
• Kapaciteta je 650-900 MB
• Prenosna hitrost je od 150 KB/s pri enojni hitrosti, ki je lahko 16,32,..,do 56x višja

ROBOTIZIRANE KNJIŽNICE NOSILCEV PODATKOV

• Ali avtomatski izmenjevalec nosilcev je naprava, ki s pomočjo posebnega mehanizma izmenjuje nosilce (CD;DVD,..) v napravi in tako na zahtevo uporabnika omogoča predvajanje enega iz množice
• V napravo lahko vstavimo od 100 do nekaj 1000 nosilcev
• Ob zahtevi uporabnika se iz te skupine izbere eden, ki se potem predvaja
• Uporabljajo se tam kej je potrebno hraniti velike količine podatkov dlje časa (izdelava arhiva video posnetkov, v medicini za arhiviranje rtg slik,..)

TISKALNIKI

• Izhodna naprava, ki podatke shranjene v elek.obliki natisne na papir ali kakšen drug medij
• Različne tehnologije tiskanja, ki imajo za posledico različno kakovost izpisa, hitrost tiskanja in ceno
• Najpogosoteje uporabljeni so BRIZGALNI in LASERSKI, čeprav se uporabljajo tiskalniki, ki so izvedeni na osnovi drugih tehnologij

BRIZGALNI TISKALNIKI

• Odtis na papirju se ustvari iz majhnih pik, ki so polsedica brizganja barv iz šob na tiskalni glavi
• Dve kartuši-črna in barvna(3 osnovne barve)
• Ločljivost tiskalnika je podobna ločljivosti laserskih tiskalnikov in je nekje 1200 dpi – 4800 dpi, če je tiskalnik namenjen tiskanju dig. Fotografij
• Slabost:počasno delovanje (zahtevni barvni tiski)

LASERSKI TISKALNIKI

• Odtis se ustvari na elektrostatičen način, podobno kot pri fotokopirnem stroju
• Ločljivost izpisa: 600-1200 dpi
• Pri delovanju so tišji kot brizgalni
• Kvalitetne profesionalne barvne izvedenke so še vedno drage

MONITORJI

• Izhodna naprava, ki lahko s podporo grafične kartice prikazuje slike/video, ki jih ustvari rač.
• Grafična kartica upravlja sliko na zaslonu monitorja, kar pomeni, da upravlja z osnovnimi elementi slike-piksli
• Grafična kartica ima svoj lasten RAM pomnilnik=video RAM oz. ROM
• Glede na tehnologijo ločimo:
  • Monitorje s katodnjo cevjo (CRT monitorji)
  • Monitorji s tekočimi kristali (LCD monitorji)
• Večina monitorjev danes-barvnih (=RGB monitorji, za razliko od monokromatskih)
• LCD v zadnjih letih nadomeščajo CRT monitorje
• Monitorji se razlikujejo tudi po:
  • Velikost diagonale (14,15,17,19,21˝)
  • Grafični ločljivosti, ki pa je pogojena tudi z zmogljivosti graf.kartice-vezja, ki krmili sliko
• Grafična ločljivost se podaja z dvema številkama-povesta, koliko slikovnih elementov oz.slikovnih pik se nahaja v eni vrstici in v enem stolpcu zaslona
• Kvaliteta slike je pri LCD odvisna tudi od odzivnega časa, svetilnosti, kontrasta
• Pomembno je tusi št.barv, ki jih monitor prikaže
• N-BITNA BARVNA PALETA pomeni, da monitor lahko prikaže 2ⁿ različnih barv, kjer je n=4,8,15,16,24,32
• Na področju grafičnih kartic obstajajo standardi-VGA,SVGA,XVGA, ki določajo ločljivost in število barv
• Sodobne grafične kartice omogočajo izbiro dela v različnih grafičnih načinih (ločljivost, število barv), ki jih mora podpirati tudi monitor
• Monitorji so lahko občutljivi na dotik=monitorji z zaslonom na dotik;opravlja funkcijo vhodne naprave

MIŠKE

• Kot vhodna naprava v veliki meri nadomešča tipkovnico
• Več vrst, najpogosteje se danes uporabljajo optične miške, redkeje optomehanske
• Skaldno s premikom miške na ravni površini, se premika tudi miškim kazalec na zaslonu
• 2 ali 3 tipke in kolešček pa omogočajo še dodatne funkcije
• Pri delu z miško naletimo na različne tehnike dela
• Enako funkcijo kot miška ima tudi sledilna krogla in sledilna ploščica-prenosniki

TIPKOVNICE

• Nekaj čez 100 tipk, ki jih lahko razporedimo v skupine:
  • Osrednja skupina (znakovna-številski del)
  • Funkcijska skupina
  • Številska skupina
  • Smerniške in druge tipke, ki so namenjene premikanju kazalca

OPTIČNI BRALNIKI

• Omogočajo pretvorbo analogne optične info.v digitalno
• Zajemajo besedilo in slike s pomočjo CCD=polje svetloobnih senzorjev, ki so občuljivi na razlike v inteziteti svetlobe
• Ko v bralnik vloženo tiskano gradivo oz.sliko osvetli ozek trak svetlobe, ta osvetljuje vrstico za vrstico po zaporednem vrstnem redu
• Svetlobni senzorji preberejo svetlobne pike in jih s pomočjo analogno-digitalnega pretvornika spremenijo v računalniku primerne digitalne podatke
• Pomembna lastnost-ločljivost (od 600 – 1000 dpi , pri čemer ni nujno, da je ločljivost po obeh smereh enaka) in barvna globina (24-, do 48-bitna) s katero se vzorči slika
• Glede na izvedbo ločimo:
  • Ročne
  • Ploske in kompaktne namizne
  • Čitalce za filme in diapozitive
• Za prepoznavo besedila, prebranega s bralnikom, potrebujemo poseben program (OCR)

VEČFUNKCIJSKE NAPRAVE

• V sebi združujejo funkcije tiskalnika, optičnega bralnika, kopirnega stroja in faxa

DIGITALNI FOTOAPARAT

• Klasični film je nadomestilo senzorsko polje (CCD ali CMOS)-integrirano vezje s poljem svetlobno občutljivih elementov in elektronike, ki ovrednoti in spremeni v digitalno obliko vse analogne signale svetlobnih senzorjev polja
• Pomembna lastnost-ločljivost, ki je pri cenejših izvedenkah slabša, pri dražjih pa dosega nekaj milijonov slikovnih točk

MODEMI

• Omogoča izmenjavo podatkov med rač. po omrežjih (telefonski, kabelski, brezžični)
• Sprva omogočali prenose podatkov po analognih telefonskih linijah:
  • Ker je rač.digitalna naprava, je bilo potrebno za prenos digitalnih signalov preko analognih linij signal Modulirati
  • Na sprejemni strani je modem sprejete signale DEModuliral-pretvoril v digitalno obliko
• Razlikujejo se tudi glede na:
  • Po kakšni povezavi omogočajo prenos (analogni, ISDN,kabelski,brezžični,optični,xDSL)
  • Hitrosti prenosa (bps, bit/s), ki jo mogočajo, vendar je ta pogojen tudi z vrsto povezave
• Pri rač., ki so priključeni v krajevno rać.omrežje (LAN), prevzame vlogo modema omrežna kartica

PROGRAMSKA OPREMA RAČUNALNIKOV

• Vodi in nadzoruje delovanje strojen opreme, poleg tega pa omogoča uporabnikom, da uporabijo računalnik za svoje sprecifične potrebe
• Znesek za razvoj ali nakup programske opreme v podjetjih in ustanovah običajno znatno presega znesek za nakup strojne opreme
• Razlogi za visoko ceno:
  • Načrtovanje in izdelava PO je umsko delo, ki se le redko da avtomatizirati
  • PO zahteva vzdrževanje
  • PO je danes zelo kompleksna in njen razvoj zahteva sodelovanje množice programerjev v obdobju nekaj let; možnosti za napake v PO so velike, zato so potrebna obsežna testiranja in iskanja napak
• Izraz programska oprema označuje vse programe, ki se izvajajo na računalniku, ne glede na njihovo funkcijo
• PROGRAM je zaporedje ukazov, ki določajo, kako naj se obdelajo podatki
• PROCESU PISANJA OZ. OBDELAVE programov pravimo PROGRAMIRANJE

VRSTE PROGRAMSKE OPREME

• SISTEMSKA PROGRAMSKA OPREMA omogoča upravljanje in nadzor ter ekonomično delovanje vseh rač.enot; je neke vrste psorednik med strojno in uporabniško PO
• APLIKACIJSKA (NAMENSKA, UPORABNIŠKA) PO omogoča reševanje uporabnikovih sprecifičnih problemov

SISTEMSKA PO

• Štejemo: operacijske sisteme, gonilnike naprav, priročne naprave
• GONILNIKI: programi, ki vodijo in nadzorujejo delovanje delov rač. strojne opreme; OS omogočajo sporazumevanje z napravami kot so tiskalnik, graf.kartica,omrežna kartica,zvočna kartica,..; vsak model tiskalnika, graf.kartice,itd. potrebuje gonilnik, napisan oz.prilagojen tisti napravi
• PRIROČNI PROGRAMI: namenjeni opravljanju neke naloge, povezne z upravljanjem rač.sistema; v to skupino spadajo programi za upravljanje sistema (nudijo info.o nameščeni PO in priključeni strojni opremi), programi za defragmantacijo diska, pregledovanje diska, za izdelavo varnostnih kopij datotek, stiskanje in raztezanje datotek

OPERACIJSKI SISTEM

• Je skupina programov, ki upravlja rač.sredstva, kar pomeni da nadzoruje strojno opremo, upravlja osnovne vhode in izhodne operacije, skrbi za komunikacijo med CPE in drugimi deli strojen opreme,itd.
• Koordinira tudi interakcijo med programi ter med programi ni strojno opremo
• Naloga: omogočiti uporabniku enostavno uporabo strojne opreme in čimbolj racionalno izkoristiti vsa rač.sredstva; poleg dostopa do strojne opreme omogoča uporabniku dostop do namenskih programov in do podatkov
• Glede na način komuniciranja uporabnika z OS, delimo OS na:
  • UKAZNI OS-zahtevevajo od uporabnika tipkanje ukazov v natančno določeni obliki
  • GRAFIČNI OS-omogočajo, da uporabnik z OS komunicira z uporabo miške in grafičnih simbolov-ikon, ki nadomeščajo ukaze
• Osnovne funkcije OS delimo na:
  • Upravljanje s procesorjem
  • Upravljanje s pomnilnikom
  • Upravljanje z zunanjimi napravami
  • Upravljanje z datotekami

UPRAVLJANJE S PROCESORJEM

• Gre za dodeljevanje procesorskega časa posameznim programom
• Najenostavnejše je upravljanje s procesorjem pri ENOUPORABNIŠKIH ENOOPRAVILNIH SISTEMIH, kjer se program, ki ga uporabnik zažene, izvede od začetka do konca
• Pri VEČPRAVILNIH OS, si opravila, ki tečejo hkrati, procesor ne primeren način delijo
• Najbolj zapletena je ta funkcija pri VEČUPORABNIŠKIH OS

UPRAVLJANJE S POMNILNIKOM

• Zagotavlja ustrezno dodeljevanje pom.prostora programom oz.opravilom, ki se izvajajo
• Programski oz.del programa, ki se izvaja, se mora nahajati v notranjem pomnilniku
• PRINCIP NAVIDEZNEGA POMNILNIKA:omogoča, da se lahko izvajajo tudi programi, ki se zaradi obsežnosti ne morejo v celoti naložiti v notranji pom.; v tem primeru se progrm nahaja na zunanjem pom.(disku), v notranjem pom.pa se prenašajo samo tisti deli programa, ki se trenutno izvajajo

UPRAVJANJE Z ZUNANJIMI ENOTAMI

• Zagotavlja upravljanje z zunanjimi napravami
• Pri enouporabniških sistemih je ta funkcija razmeroma preporsta, pri večuporabniških sistemih pa mora OS poskrbeti, da si uporabniki zunanje naprave delijo, tako da je dostop d onjih hitrejši in čimbolj racionalen

UPRAVLJANJE Z DATOTEKAMI

• DATOTEKA je osnovna org.enota elekt.podatkov
• Vsi programi in podatki, ne glede na vrsto, so na nosilcih podatkov shranjeni v datotekah
• Da se lahko nanje sklicujemo, so datoteke poimenovane
• Datoteki dodeli ime uporabnik, ki jo ustvari in shrani na nosilec podatkov
• OS je v funkciji upravljanja z datotekmi zagotavlja naslednje:
  • Da se datoteke zapisujejo na prosto mesto na nosilcu, tak oda je prostor čimbolj ekonomično izkoriščen
  • Da je dostop do datotek za uporabnika preprost, pregleden in hiter
• Datotek je več vrst, pri čemer je vrsta odvisna od programa, s katerim smo datoteko ustvarili: ASCII datoteka, podatkovna datoteka, datoteka z dokumentom, datoteka s preglednico, zvočna, video datoteka,..
• Vrsto datoteko zaznamo iz pripone, ki je v določenih primerih opcijska in jo običajno sestavljajo 3 znaki
• Sodobni OS omogočajo, dazaradi preglednosti uporabnik organizira datoteke v MAPE (direktorije, imenike)
• V mapo navadno organiziramo skupino datotek, k ise nanašajo na določeno tematiko
• Mape imajo lahko podrejeno mapo (podmape, poddirektorij)=DREVESNA OZ.HIEARHIČNA UREJENOST MAP

KATERI OS UPORABLJAM?

• Odgovor na to vprašanje je pomemen iz naslednjih razlogov:
  • Nekateri OS so vezani na vrsto procesorjev, drugi delujejo na več procesorjih
  • Namenski programi so razviti za določen OS in se ne morejo uporabljati na drugem OS, lahko pa je isti namenski program razvit za več OS
  • Izbor OS je odvisen od tega, kakšne namenske programe želimo uporabljati in kakšne podatke obdelovati

NAJBOLJ RAZŠIRJENI OS

• MS-DOS (v preteklosti)
• WINDOWS 95, 98, NT, 2000, CE, XP, VISTA, 7
• IBM OS/2
• MACINTOSH OS
• UNIX
• LINUX
• JAVA OS,…
• Na področju PC največ uporablja M.WINDOWS in APPLE MAC OS ( v Slo.redko)
• Na PC se tudi srečujemo z OS LINUX
• Na strežnikih in drugih večjih sistemih se v velikem deležu uporablja UNIX oz. njegova odprtokodna različica LINUX

OS WINDOWS

• Je slikovni OS, ki ga je razvil Microsoft in je danes prevladajoči OS PC
• Prvo različico, ki še ni bila prqvi OS, temveč le grafični vmesnik, so razvili 1985
• Od leta 1985 so vsakih nekaj let prihajale na tržišče nove različice, zadnja z imenom WINDOWS 7
• Različice, čeprav posodobljene z novimi funkcijami imajo določene skupne lastnosti
• Podpira večopravilnost, uporabo navideznega pomnilnika, delo v omrežjih, priključitev v internet, omogoča vtomatsko namestitev nove strojne opreme
• OS je na voljo v jezikovno lokalnih različicah
• Okna v katerih tečejo programi pod OS Windows, imajo podobne lastnosti in elemente

ORGANIZACIJA DATOTEK V OS WINDOWS

• DATOTEKA je osnovna org.enota elek.podatkov, zapisanih na nosilcih podatkov
• V datotekah so shranjeni tako podatki kot programi
• Datoteka ima naslednjo obliko: IME.PRIPONA
• Celotno ime lahko sestavlja do 260 znakov, od tega pripona vedno ni obvezna, običajno 3 znaki
• V imenu in priponi so prepovedani znaki: :/*<>?˝
• Imena datotek naj bodo glede na vsebino datoteke smiselno izbrana
• Pogonom oz. enotam na katere shranjujemo datoteke, oS dodeljuje logična imena običajno takole:
  • A: ime disketnega pogona
  • C: ime prvega diskovnega pogona
  • D: ime drugega diskovnega pogona ali pogona CD/DVD
• Smisel organizacije datotek po mapah je v večji urejenosti in preglednosti podatkov
• Za poimenovanje map veljajo enaka pravila kot za poimenovanej datotek, le da k imenom map običajno ne dajemo pripon
• Najvišja v hierhiji je glavna (korenska, root) mapa, katere oznaka      , nato pa ji sledijo podrejene mape =HIEARHIČNA OZ. DREVESNA ORGANIZACIJA MAP
• Mapa je natančno določena šele, ko navedemo celotno pot, ki ns od glavne mape privede do te mape, npr. : C     Moji dokumenti     RTG2

KAJ LAHKO VSE POČNEMO Z DATOTEKAMI?

• Ustvarjamo, poimenujemo, shranjujemo
• Kopiramo, prestavljamo, brišemo
• Prikličemo, spreminjamo
• Prikažemo, tiskamo, predvajamo (zvočne in video)
• Izvajamo (programske)
• Nalagamo na svoj ali oddaljen rač.po omrežjih
• Uvažamo
• Zaščitimo z gesli, da omejimo dostop do vsebine datotek
• Stiskamo
• UVAŽANJE pomeni, da datoteko,ki je bila ustvarjena z nekim programom (Excel) uvozimo v drug program (npr. word); v tem primeru se podatki iz Excela preglednice prikažejo v tabeli v Wordu
• STISKANJE DATOTEK omogoča zmanjšanje velikosti datotek ; to je mogoče narediti za vsako datoteko, le da je uspešnost stiskanja različna
• Koliko se je datoteka stisnila, pove razmerje stiskanja (10-90%); to pomeni, da je za zapis datoteke na nosilcih podatkov potrebno toliko manj prostora
• Eden od bolj uporabljenih programov za stiskanje datotek danes je WINZIP, stisnjena datoteka pa k imenu dobi še pripono ZIP
• Pred uporabo se stisnjena datoteka raztegne

 

 

RAZISKOVALEC

• Je program, ki omogoča org. Datotek in map na nosilcih podatkov v OS windows
• Osnovna opravila, ki jih moramo nujno poznati za samostojno delo z rač. in ki jih lahko izvajamo s tem programom, so :
  • Ustvarjanje novih in brisanje obstoječih map
  • Kopiranje, prestavljanje in brisanje datotek ter map
  • Preimovanje datotek in map
  • Iskanje datotek in map
  • Reševanje brisanih datotek in map

LASTNIŠTVO IN RAZLIČNE PROGRAMSKE OPREME

• Proizvajalci so za indentifikacijo različic prog.opreme vpeljali oznake:
  • 2 števili, ločeni s piko ( npr. DOS 6.0, DOS 6.2)
  • Letnica uveljavitve na tržišču ( windows 2000,95)
  • Črkovna ali besedna oznaka (windows XP,Vista)
• oprema je avtorsko delo, zato je kot taka zaščitena proti nedovoljenemu razmnoževanje
• Z nakupom prog.opreme ne postanemo njen lastnik, temveč samo lastnik licence in nas veže licenčna pogodba
• Poleg lastniške prog.opreme pa obstaja tudi prog.oprema v javni lasti
• Določena prog.oprema je n voljo tudi zastonj-t.i. BREZPLAČNI PROGRAMI (freeware)in ali pa zastonj zaa določeno časovno obdobje – t.i. PRESKUSNI PROGRAMI (shareware)

ODPRTA KODA

• Inciativa odprte kode podpira dostop uporabnika do izvorne kode, kar pomeni, da je mnoge odprtokodne programe mogoče spreminjati in jih tako spremenjene dati v uporabo tudi drugim
• ODPRTOKODNA PO je tista, katere izvorna koda je prosto dostopna in jo je mogoče prosto uporabljati, raziskovati njeno delovanje , spreminjati in razširjati tako originalne kot dopolnjene in spremenjene kopije te PO (veljajo določena pravila)
• Najbolj poznan primer odprtokodnega programa je OS LINUX
• Obstaj pa še precej drugih:
  • OpenOffice je odprtokodna pisarniška zbirka
  • Spletni brskalnik Firefox
  • Urejevalnik spletnih vsebin Joomla

IZDELOVANJE PO

• Programski jeziki so osnovno orodje za izdelavo vse sistemske in aplikacijske PO
• PROGRAMSKI JEZIK predstavlja nabor ukazov in pravil, ki omogočajo pisanje programov – PROGRAMIRANJE
• PROGRAM je zaporedje ukazov v določenem prog.jeziku, ki povedo, kako naj obdelajo podatke

FAZE RAZVOJA PO

• Pisanje programa je v bistvu projekt, ki obsega naslednje faze:

1. Opis problema
2. Analiza problema
3. Groba zasnova programa (določitev algoritma)
4. Podrobna zasnova programa
5. Pisanje programske kode
6. Preskušanje in popravljanje napak v programu ( semantično-logične,pomenske;sintaktično-slovnične)
7. Dokumentiranje programa

PREVAJALNIKI, ZBIRNIKI, POVEZOVALNIKI

• Programe, ki jih programerji napišejo v višjih prog.jezikih (izvorna koda)je potrebno za izvajanje na določenem sistemu prevesti v strojni jezik (strojna koda)
• Prevajanje opravljajo prevajalniki
• Tudi program napisan v zbirnem jeziku je potrebno pretvoriti v strojno kodo-opravlajajo zbirniki
• Povezovalnik je program, ki ločene prevedene dele programa medsebojno poveže in naredi datoteko primerno za izvajanje

PROGRAMIRANJE IN PROGRAMSKI JEZIKI

• Programu, napisanemu v višjem prog.jeziku pravimo IZVORNA KODA, ki je rač. še ne more izvesti
• S prevajalnikom prevedemo izvorno kodo v IZVRŠNO KODO, ki se potem izvaja
• Namesto prevajalnika lahko uporabimo tudi TOLMAČ, ki deluje tako, da sproti prevaja in nato izvrši vsak posamezen ukaz programa
• Poznamo 5 generacij oz.nivojev prog.jezikov:
  • Strojni jezik (1.generacija)
  • Zbirni jezik (2.)
  • Postopkovni jezik (3.)
  • Nepostopkovni jezik (4.)
  • Naravni programski jezik (5.)
• V zadnjih letih pa so se pojavili tudi specilizirani jeziki, kamor štejemo:
  • Vizualne prog.opreme
  • Jezik za pisanje hiperbesedila
  • Jezik za pisanje aplikacij navidezne resničnosti
  • Objektno-orientirane prog.jezike (OBJEKT=ideja, da podatek in ukaz, kaj lahko naredimo s podatkom, tvorita celoto)
• Kadar pišemo program v enem izmed postopkovnih prog.jezikih, običajno program zasnujemo na nekem algoritmu
• ALGORITEM je postopek oz.navodilo za reševanje nekega problem; biti mora NEDVOUMEN in USTAVLJIV
• Najpogosteje algoritem podajamo besedno ali pa z diagramom poteka

PROGRAMI ZA DELO S PREGLEDNICAMI

• Programi za delo s preglednicami so namenjeni OBDELAVI in GRAFIČNI PREDSTAVITVI ŠTEVILSKIH PODATKOV
• Pomembnejši koncepti na katere naletimo pri delu s preglednicami,so: preglednice, obseg celic, formule, funkcije
• PREGLEDNICA: je množica polj oz.celic; vsaka celica ima svoj SKLIC oz.NASLOV, ki je določen s položajem celice v preglednici
• OBSEG ALI OBMOČJE CELIC: na skupino celic, ki so razvrščene v pravokotniku, se lahko sklicujemo tako, da poamo NASLOV ZGORNJE LEVE CELICE IN NASLOV SPODNJE DESNE CELICE v pravokotniku=taki skupini cc. Pravimo OBSEG ALI OBMOČJE
• FORMULA: v cc.lahko poleg številskih in besednih podatkov vnašamo tudi formule; formule so enačbe za izvajanje izračuna; v formulah nastopajo števila, sklici na cc., računski operatorji in funkcije; v celicah v katero vnesemo formulo, se nato prikaže izračun-rezultat formule
• FUNKCIJE: v programih za delo s preglednicami imamo na voljo številne funkcije, ki nam olajšajo izračune; funkcije so vnaprej določene formule za izvajanje izračunov z uporabo določenih vrednosti v natančno določenem vrstnem redu
• Najbolj razširjeni programi: M.Excel, OpenOffice Calc, Lotus1-2-3, Corel Quattro Pro

MICROSOFT EXCEL

• Je program za delo s preglednicami, ki omogoča prikazovanje, upravljanje in analizo podatkov
• Najpomembnejše operacije, ki jih je potrebno poznati, lahko strnemo v točke:
  • Ustvarjanje novih in odpiranje obstoječih zvezkov
  • Shranjevanje zvezkov
  • Kopiranje, prestavljanje in brisanje obsegov celic
  • Uporaba formul in funkcij
  • Izdelava in oblikovanje grafikonov
• ŠTEVILA lahko vsebujejo samo naslednje znake: 0-9 . , : + – % / E e ; v celicah se samodejno poravnajo desno; v formulah lahko nastopajo konstantne vrednosti, računski operatorji (+ – * / ), naslovi oz.sklici na cc. in funkcije; formula se vedno začne z znakom =, lahko pa je namesto tega tudi + ali –
• FUNKCIJE, ki jih lahko uporabimo pri izračunih, so razdeljene na zvrsti (matematične, trigonometrijske, sistemske, funkcije za delo s podatkovnimi bazami); funkcije lahko vtipkamo neposredno ali pa uporabimo gumb f_x vstavi funkcijo, ki nam pomaga pri izbiri funkcije in določanju njenih argumentov
• BESEDILO predstavlja niz znakov in številk, ki ga Excel ne more razvrstiti niti v kategorijo števil niti formul in funkcijo; besedilo se v cc. izpiše, če ne določimo drugače, levo poravnano
• Pri delu z obsegi celic se lahko na obseg sklicujemo z navedbo v sami funkciji,ali pa obseg z miško ustrezno izberemo
• Kot argumenti formul in funkcij nastopajo sklici na cc ali obsege celic
• Na celico ali obsege se lahko sklicujemo na 3 načine:
  • ABSOLUTNO $A$1 ( se pri kopiranju ne spremeni)
  • RELATIVNO A2 (oboje se spremeni)
  • MEŠANO A$2,$A2
• Od načina naslavljanja je odvisno, kako se bo ob kopiranju spremenila vsebina celice, ki vsebuje formulo ali funkcijo
• Pri ABSOLUTNEM NASLAVLJANJU OZ.SKLICU se ob kopiranju cc., v kateri nastopajo absolutni naslovi, ti nikoli ne spremenijo; dosežemo ga tako, da pred naslov cc napišemo $
• Pri RELATIVNEM NASLAVLJANJU OZ. SKLICU se naslovi cc., uporabljeni v formuli ali funkciji, ki je vpisana v določeno cc., jemljejo relativno glede na položaj te cc.; če vsebino takšne cc. kopiramo v drugo cc., se bodo tudi naslovi cc., uporabljeni v formuli ali funkciji, samodejno ustrezno spremenili
• Pri MEŠANEM NASLAVLJANJU OZ.SKLICU je del naslova podan relativno, del pa absolutno; tak ose znak za absolutno naslavljanje nahaja samo pred naslovom stolpca ali vrstice; pri kopiranju se lahko spremeni samo tisti del naslova, ki je podan relativno
• Splošna oblika zapisa funkcij, pri čemer je število in vrsta argumentov odvisna od funkcije, je : = ime_finkcije (argument₁;argument₂;…;argument _n)
• Funkcije je možno tudi sestavljati (vgnezdena funkcija) kar pomeni, da uporabimo funkcijo znotraj funkcije, npr.: =SUM (A1;PRODUCT (A2;A3))
• Nekaj najpogosteje uporabljene funkcije:
  • =AVERAGE ()
  • =VAR(),=VARP()
  • =STDEV();=STDEVP ()
  • =MIN()
  • =MAX()
  • =SUM()
• LOGIČNE FUNKCIJE uporabljamo, kadar želimo preverjati, ali so določeni pogoji izpoljeni ali ne
• K logičnim funkcijam prištevamo:
  • =AND()
  • =OR()
  • =NOT()
  • =FALSE()
  • =TRUE()
  • =IF()
• Argumenti funkcij so pogoji, ki jih želimo ovrednotiti
• Vse funkcije, razen IF, vrnejo eno od dveh logičnih vrednosti, TRUE-resnično ali FALSE-neresnično
• FUNKCIJA AND, ki ima poljubno število argumentov, vrne vrednosti TRUE, če so izpolnjeni vsi argumenti. =AND( arg1;arg2;..;argn)
• FUNKCIJA OR, ki ima poljubno število argumentov, vrne vrednost TRUE, če je izpolnjen vsaj en argument. =OR( arg1;arg2;..;argn)
• FUNKCIJA NOT negira argument, kar pomen, da vrne vrednost TRUE, če argument ni izpolnjenin vrednostFALSE, če je argument izpolnjen. =NOT(arg)
• FUNKCIJA TRUE, ki nima argumentov, vedno vrne vrednost TRUE. =TRUE()
• FUNKCIJA FALSE, ki nima argumentov, vedno vrne vrednost FALSE. =FALSE()
• FUNKCIJA IF, ki ima 3 argumente vrne eno vrednost, če je pogoj izpolnjen in drugo vrednost, če ni izpolnjen. =IF(pogoj;vrednost, če je pogoj izpolnjen;vrednost, če pogoj ni izpolnjen)
• Podatke iz preglednice lahko grfično ponazorimo z GRAFIKONI
• Grafikon najlažje naredimo in oblikujemo s pomočjo čarovnika za grafikone
• Glede na to, kakšni so podatki in kaj želimo z njimi pokazati, lahko izbiramo med različnimi vrstami grafikonov:
• STOLPČNI GRAFIKON: za prikaz spremembe podatkov v določenem čsovnem obdobju ali za ponazoritev primerjave med elementi; podvrsta stolpčnega – 3D perspektivni stolpčni grafikon se uporabi za primerjavo podatkov vzdolž 2 osi; podvrsta stolpčnega-naložen stolpčni grafikon pa prikazuje razmerje posameznih elementov glede na celoto
• PALIČNI GRAFIKON: za primerjavo med posameznimi elementi; podvrsta paličnega-naložen palični grafikon pa prikazuje razmerje posameznih elementov glede na celoto
• ČRTNI GRFIKON: ponazarja trend podatkov v enakih presledkih
• TORTNI IN KOLOBARNI GRAFIKON: prikaz sorazmerne velikosti elementov, ki sestavljajo niz podatkov, glede na vsoto teh elementov; s tortnim prikažemo samo en niz podatkov, s kolobarnim pa več nizov-zaa vsak niz imamo en kolobar
• PLOŠČINSKI GRAFIKONI: kadar želimo poudariti velikost sprememb v določenem času, hkrati pa prikazuje razmerje delov glede na celoto
• XY (RAZTRESENI) GRAFIKONI: prikazati razmerje med številskimi vrednostmi v več nizihpodatkov ali prikazati dve skupini števil kot en niz XY-koordinat
• POLARNI GRAFIKON: primerjati agregatne vrednosti več nizov podatkov; vsaka kategorija ima pri tem svojo os, črte pa povezujejo vrednosti istega niza
• POVRŠINSKI GRAFIKON: želimo najti najboljšo kombinacijo med dvema nizoma podatkov; v takem grafikonu so z isto barvo označena področja z enakim obsegom vrednosti
• Poleg izbire ustrezne vrste in podvrste grafikona moramo pri delu z grafikoni določiti parametre:
  • Obseg podatkov (navedemo kje v preglednici se nahajajo podatki, ki naj prikažejo v grafikonu; navedemo, kateri podatki naj se jemljejo kot neodvisni in kateri kot odvisni)
  • Naslov grafikona, oznake osi, legenda, mreža,…
  • Mesto, kamor naj se vstavi grafikon-na poseben lsit ali na list, kjer so podatki

 

[wp_ad_camp_1]

PODATKOVNE BAZE

• BIT (0 in 1) je osnovna enota primarnih in sekundarnih pomnilnikov
• ZNAK je zaporedje bitov, ki so sestavljeni v skladu z enim od kodnih sistemov (ASCII,..)
• POLJE predstavlja najnižjo logično enoto v podatkovni hiearhiji, polje ima določeno dolžino in tip
• Med seboj logično povezana polja, ki običajno opisujejo nek dogodek ali pa postavko oz.osebo ali predmet, predstavlja ZAPIS
• DATOTEKA je zbirka zapisov iste vrste
• PODATKOVNA BAZA zbirka podatkov je zbirka datotek z medsebojno logično povezavo
• Prednosti baz podatkov:
  • Podatki so integrirani, tako da je redudanca čim manjša
  • Iskanje informacij je zelo hitro
  • Podatki v elek.obliki zavzamejo fizično manj prostora
  • Poleg besedne, številske ter slikovne informamcije lahko shranjujemo tudi zvočne in video zapise
  • bazo lahko hkrati uporablja več ljudi
  • bazo podpirajo dostop in delo z njimi na daljavo

DBMS

• PROGRAMSKA OPREMA ZA DELO S PODATKOVNIMI BAZAMI oz. sistem za upravljanje s pod.bazami mora omogočati uporabniku ustvarjanje in vzdrževanje pod.baze ter pridobivanje info.iz nje
• Osnovne funkcije, ki jih mora omogočati ta programska oprema:
  • Ustvarjanje in zdrževanje pod.baze (dodajanje, brisanje, popravljanej zapisov)
  • Pridobivanje vseh zapisov iz baze ter pridobivanje samo tistih zapisov, ki ustrezajo določenim pogojem
  • Razvrščnje zapisov po določenih poljih
  • Izdelovanje poročil
  • Grafična predstavitev

VRSTE DBMS

• Njapogosoteje se danes srečujemo z naslednjimi vrstami sistemov za upravljanje s pod.bazami:
  • Mrežni (network) DBMS
  • Relacijski (relational) DBMS
  • Objektno usmerjeni (object-oriented) DBMS
• MREŽNI DBMS: podatki so organizirani v zapise; zapisi so v hiearhičnem odnosu, s tem da ima lahko podrejeni zapis več nadrejenih; v mrežnem sistemu bi imeli tri vrste zapisov in sicer zapise IZVAJALCI, zpise PREISKAVE in zapise PACIENTI
• RELACIJSKI DBMS: podatki so organizirani v tabele, s tem da so vrstice tabele ekvivalent zapisu, stolpci pa poljem; tabele so povezane z relacijami, ki opredeljujejo odvisnost med podatki; v relacijskem sistemu bi imeli 3 tabele, tabelo IZVAJALVEC, tabelo PREISKAV in tabelo PACIENTOV; izvajalec opravi več preiskav, vendar vsako preiskavo izvede le en izvajalec; pacientu lahko naredimo več preiskav, vendar se pri vsaki preiskavi pregleda le en pacient
• OBJEKTNO USMERJENI DBMS: v mrežnem in relacijskem sistemu za upravljanje s pod.bazami so podatki običajno sštevila, besedilo, datumi, denarne vrednosti; to danes v spletnih aplikacijah, ko je pogosta tudi uporaba slik, videa, zvočnih zapisov in pa povezave med njimi, ne zadošča več;
• Iz teh potreb so se razvile objektno usmerjeni sistemi;
• Objekt je katerikoli gradnik, ki predstavlja neko celoto in ga lahko obdelujejo; to je lahko besedilo, števila, del ali pa celotna slika, zvočni ali video izrezek, animacija ali pa procedura za obdelavo podatkov;
• Objektno orientirani DBMS je sposoben upravljanja s kompleksnimi podatkovnimi strukturami v večpredstavnostnem okolju;
• Obstajajo tudi objektno-relacijske DBMS, ki združujejo oba pristopa, vendar je prihodnost, kot kaže na eni strani objekktno usmerjenih DBMS.

VRSTE PODATKOVNIH BAZ

• Glede na to, kje fizično se nahajajo datoteke, ki sestavljajo pod.bazo, ločimo med:
  • Centraliziranimi pod.bazami
  • Porazdeljenimi oz.distribuiranimi pod.bazami
• CENTRALIZIRANE POD.BAZE
• Vsi podatki oz.vse datoteke, ki sestavljajo pod.bazo, nahajajo fizično na eni sami lokaciji-zmogljivem računalniku
• Slabost: večja ranljivost, saj so vsi podatki na enem samem računalniku in v primeru nedelovanja tega računalnika, baze ne more uporabljati nihče; lahko tudi pride do preobremenjenosti računalnika in preobremenjenosti omrežnih povezav (velik promet po omrežju)

 

 

• PORAZDELJENE POD.BAZE
• Celotna kopija pod.baze ali pa le kopija njenih delov shranjena na različnih fizičnih lokacijah, torej na več računalnikih; smisel tega je v tem, da so podatki fizično blizu uporabnikom
• Če se pod.baza podvaja, torej so isti podatki shranjeni na več loakcijah, imenujemo takšno pod.bazo REPLICIRANA
• Čeje na vsaki lokaciji shranjen le del pod.baze, gre za PARTICIONIRANO pod.bazo
• Prednost: so v večji zanesljivosti, manjšem omrežnem prometu, saj so podatki blizu uporabnikom in tako tudi hitreje dostopni; ob izpadu enega dela, lahko ostali deli še vedno avtonomno delujejo
• Slabost: manjša varnost, zahtevnejše načrtovanje in upravljanje baz

OSNOVNI POJMI V RAČUNALNIŠKIH KOMUNIKACIJAH IN OMREŽJIH

• Komunikacijski model
• Rač.omrežje
• Komunkacijski mediji
• Vrste omrežij glede na krajevni doseg
• Vrste omrežij glede na pravico do uporabe

KOMUNIKACIJSKI MODEL

• Predstavil Shannon leta 1948
• Razvil ga je za potrebe telefonije, vendar ga lahko prenesemo na razne vrste komuniciranja
• Komuniciranje s orazlična obnašanja, procesi in tehnologija, s katerimi se prenašajo sporočila
• Vključuje: ODDAJNIK, SISTEM ZA KODIRANJE, SPOROČILO, KOM.KANAL, SISTEM ZA DEKODIRANJE, SPREJEMNIK
• Pri tem je potrebno upoštevati tudi šum iz okolice, ki se lahko pojavi in vpliva na sporočilo
• Cilj komuniciranja je zagotoviti, da se sporočilo od oddajnika so sprejemnika prenese nespremenjeno
• PRENOS PODATKOV: podatke med rač. lahko prenašamo z izmenljivimi nosilci podatkov
• kanal med dvema rač.pa vzpostavimo z žično ali pa brezžično povezavo

RAČUNALNIŠKO OMREŽJE

• Predstavljata 2 ali več rač.z ustrezno strojno in programsko opremo za podporo komunikaj, ki sta/so povezani s kom.medijem
• Razlogi za povezovanje rač.v omrežja:
  • Skupna raba sistemskih sredstev
  • Skupna raba programske opreme
  • Skupna raba podatkov

KOMUNIKACIJSKI MEDIJI V RAČ.OMREŽJIH

• S katerimi se realizirajo povezave med računalniki, so:
  • Žične povezave:
    • Zvita parica
    • Koaksialni kabel
    • Optično vlakno
  • Brezžične povezave
    • Mikrovalovni kom.kanal (mikrovalovne usmerjene povezave, mikrovalovne satelitske povezave)
    • Radijski kom.kanal (radijske povezave večjega dosega; radijske povezave kratkega dosega –wi-fi, bluetooth)
    • Infrardeči kom.kanali
  • Pomembna lastnost medija je njegova frekvenčna karakteristika, saj pogujuje hitrost prenosa
  • Hitrost prenosa podatkov se izraža s številom bitov, ki se prenesejo v času 1 s (b/s, bit/s)
  • Druga pomembna lastnost je občutljivost na zunanje motnje in tehnična zahtevnost prisluškovanja
  • Po žičnih povezavah je optični kabel glede naštetih lastnosti najboljši,a a zato najdražji
  • Dostop do kom.medijev v omrežjih, ki povezujejo rač.na večje razdalje, v večini držav zagotavljajo telekomunikacijske družbe
  • Za povezavo rač. v omrežje z ustreznim kom.medijem znotraj podjetja ustanove, pa mora poskrbeti ustanova sama

VRSTE OMREŽIJ GLEDE NA KRAJEVNI OBSEG

• Osebno omrežje
• Lokalno oz.krajevno omrežje, ki povezuje rač. na razdalji nekaj km
• Mestno omrežje, ki povezuje rač. na razdalji nekaj 10 km
• Prostransko omrežje, ki povezuje rač.na večjih razdaljah

VRSTE OMREŽIJ GLEDE NA PRAVICO UPORABE

• Javno omrežje, katere storitve lahko uporabljamo vsi
• Privatno omrežje, ki ga lahko uporabljajo zaposleni in njihovi stranke (podjetje, banke, ustanove)

SVETOVNO OMREŽJE INTERNET

• Internet je omrežje omrežij na katerega je danes priključenih na milijone rač.
• Začetki interneta segajo v leto 1969, ko so ga začeli razvijati najprej v vojaške namene
• V razvoju interneta je zaznati 4 obdobja:
  • Zgodnje obdobje
  • Obdobje, ki ga zaznamuje uporaba storitve prenosa datotek in e-sporočil
  • Obdobje, ki ga zaznamuje uporaba storitve svetovnega spleta v nekomericalne namene
  • Obdobje, ki ga zaznamuje uporaba svetovnega spleta v komercialne namene
• Za vsa obdobja razvoja je značilna hitra rast števila na internet priključenih rač., s tem pa seveda tudi števila uporabnikov

NAČINI DOSTOPA DO INTERNETA

• uporabnik lahko s svojim PC v internet dostopa:
  • po krajevnem omrežju in posebni kom.napravi, usmerjevalniku, po najeti liniji
  • po klicni liniji
  • po kabelski povezavi
  • po XDSL povezavi
  • po brezžični povezavi

KOMUNIKACIJSKI PROTOKOL TCP/IP

• omrežja v internetu oz. rač med seboj komunicirajo s pomočjo standardnega protokola imenovanega TCP/IP
• vsako sporočilo, ki naj bi se prenašalo po internetu se najprej razbije na manjše enote, t.i. pakete
• vsak paket se opremi z naslovom raču., ki oddaja sporočilo in rač., ki ga sprejema
• paketi istega sporočila tako potujejo po omrežju neodvisno drug od drugega, lahko celo po različnih poteh
• na sprejemni strani se vsi paketi sestavijo v prvotno sporočilo

NASLAVLJANJE V INTERNETU

• vsak PC v internetu ima svojo identifikacijsko številko, t.i. IP ŠTEVILKO, sestavljeno iz 4 števil, ločenih s piko kot npr. 193.2.110.67
• na rač. pa se lahko sklicujemo tudi z njihovim DOMENSKIM IMENOM, ki je sestavljeno iz več besed, ločenih s piko kot npr. manus.vsz.uni-lj.si
• najvišja domena je skrajno desno, levo sledijo ena drugi podrejene domene
• najvišja domena je bodisi oznaka države ali pa oznaka vrste organizacije, ki ji domensko ime pripada
• med najpogostejših njvišjih domen:
  • com=podjetje
  • edu=izobraževalna institucija
  • mil=vojaško ins.
  • Gov=vladna ins.
  • Net=ponudniki omrežnih storitev
  • Int=mednarodna org.

INFORMACIJSKE STORITVE INTERNETA

• Večina storitev v internetu je zasnovana po modelu odjemalcev/strežnik, kar pomeni, da odjemalec daje zahteve po opravilih, ki jih nato izvede strežnik in odjemalcu odpošlje rezultate
• TELNET: gre za storitev interneta, ki omogoča ODDALJEN DOSTOP, kar pomeni, da se priključimo kot terminal na oddaljeni rač. in na njem delamo, seveda če imamo dovoljenje za to. Npr. TELNET nuk.uni-lj.si
• FTP: je storitev interneta, ki omogoča PRENOS DATOTEK med dvema rač., seveda če imamo povezavo na rač. t.i. FTP strežnik z namenom prenosa datotek. Npr. FTP arnes.si
• ELEKTRONSKA POŠTA: je storitev interneta, ki omogoča odpošiljanje in sprejemanje el.sporočil;
• S sporočili nismo omejeni samo na besedilo, ampak lahko kot priponke pošiljamo poljubne datoteke dokler to od oddaljenega rač. ne prispe do rač. na katerem ima prejemnik sporočila svoj el. poštni predal;
• Oblika el.pošte: ime.priimek@podpomena.domena (janez.novak@vsz.uni-lj.si)
• Poštnih odjemalnih programov, ki jih uporabljajo uporabniki je veliko
• Nuditi morajo naslednje funkcije:
  • Sestavljanje sporočila ali odgovora na prispelo sporočilo
  • Prenos sporočila
  • Obveščanje o prispelih sporočilih
  • Branje prispelih sporočil
  • Urejanje prispelih sporočil
  • Običajno pa še: možnost urgentnega pošiljanja, pripenjanja poljubnih datotek k sporočilom, enkripcija sporočila

SVETOVNI SPLET

• Je najbokj popularna storitev interneta, ki omogoča dostop d orazličnih virov info., prikazanih kot hiperbesedilo in večpredstavnost
• Gre za posebno org.besedila in slik oz.povezavo med dokumenti
• Spletne strani se oblikujejo s pomočjo jezika HTML, ki določa obliko dokumentov in omogoča povezave na druge strani na istem ali na oddaljenem rač.
• Zato, da pripravimo dokument za objavo v spletu, ni potrebno poznavanje tega jezika, saj večina programov v pisarniških zbirkah omogoča zapis v HTML datoteko
• Poleg tega lahko za oblikovanje spletnih strani uporabimo samo temu namenjene programe kot so npr.Microsoft Frontpage, Adobe Creative Suite 3 Web Premium,..
• Protokol za prenos hiperbesedila, ki določa komunikacijo med spletnimi strežniki in brskalniki, ki jih uporabljajo uporabniki, se imenuje HTTP
• Spletne strani lahko pregledujemo s spletnimi odjemalnimi programi oz.pregledovalniki
• Najbolj poznani spletni brskalniki so Microsoft Internet Explorer, Mozilla Firefox, Netscape Navigator
• Za dostop do določenega spletnega strežnika in do določene spletne strani moramo poznati spletni naslov oz.URL. ime_protokol://ime_spletnega_strežnika/pot_in_ime datoteke (http://www.vsz.uni-lj.si/data/diplomska_dela.pdf)
• Iskanje informacij po spletnih straneh v internetu omogočajo spletni iskalniki in imeniki
• Uporabnik išče info.na 2 načina:
  • Z vnosom ključnih besed in logičnih funkcij med njimi (brskalniki)
  • Z izbiro po kategorijah in podkategorijah (imenik)
• Pri iskanju po ključnih besedah, lahko poleg logičnih funkcij uporabimo tudi posebne simbole, ki jih pozna večina iskalnikov; to so:
  • + beseda, ki sledi mora biti vedno v rezultatih iskanja
  • – beseda, ki sledi ne sme biti v rezultatih iskanja
  • ˝˝ skupina besed v navednicah se mora v rezultatih iskanja vedno pojaviti v celoti in to v enakem zapordju
  • * simbol, ki nadomesti poljuben simbol
• Namesto uporabe posebnih simbolov nam iskalniki ponujajo t.i. NAPREDNO ISKANJE, ki vključuje zgoraj navedene možnosti

NOVICE

• UseNet storitev omogoča, da sodelujemo v elektronskih razpravljalskih skupinah
• Skupine so v Novicah hiearhično organizirane znotraj glavnih skupin:
  • Alt tematike, ki ne sodijo med vsakdanje ideje in poglede
  • Comp temaatike o rač.znanosti
  • News tematike o samih novičarskih skupinah
  • Rec tematike o rekreaciji
  • Sci tematike o znanosti
  • Talk tematike o družbi in socialnih aktivnostih
  • Misc tematike, ki ne spadajo v eno od prej naštetih skupin

FORUMI

• Različne organizacije in združenja organizirajo na svojih spletnih straneh spletne forume
• Gre za spletno aplikacijo, ki omogoča razprave na različne teme, povezane z delovanjem in namenom te organizacije
• Tudi pri forumih gre običajno za hiearhično organizacijo tematik, o katerih se razpravlja

GOPHER

• Je storitev, ki omogoča iskanje po skladiščih besednih informacij, ki jih najdemo na gopher strežnikih v internetu
• Ta storitev je imelapomen v začetkih interneta, danes jo je v celoti nadomestila storitev svetovni splet

KLEPET

• internet relay chat (IRC) je storitev interneta, ki omogoča pogovor preko tipkovnice in monitorja skupini ljudi

OMREŽNA VARNOST

• To je varnost podatkov, ki se prenašajo po omrežjih
• varnost je veda o metodah za varovanje informacij in info.sistemov pred nevtraliziranim dostopom, uporabo, razkrivanjem, spreminjanjem in uničenjem
• Poleg izraza info.varnost se uporabljajo tudi pojmi kot podatkovna varnost, rač.varnost, ki jih lahko imamo za sinonime
• varnost mora med drugim zagotavljati celovitost info.
• Celovitost info. je lastnost info., ki zagotavlja da je info. resnična, pravočasna, nespremenjena in ima tudi vse lastnostipri hranjenju in prenašanju, ki jih ohranjajo info.vrednost

VRSTE ZLORAB

• Zlorabe, ki ogrožajo varnost informacij, delimo v naslednje kategorije:
  • Kraja sredstev
  • Prekinjanje storitev
  • Nepooblaščeno razkrivanje info.
  • Nepooblaščeno spreminjanje informacij

TEHNIKE ZLORAB

• Tehnike zlorab pa se delijo:
  • Človeške napake
  • Zlorabo pooblastil
  • Preiskovanje podatkov z dovoljenimi sredstvi, ki pa niso predvidena za takšno uporabo
  • Preiskovanje podatkov z zlonamernimi programi
  • Neposredno prediranje, ki izkorišča varnostne slabosti sistemov
  • Rušenje varnostnih mehanizmov

KAKO ZAGOTOVITI VARNOST INFORMACIJ?

• Sistema, ki bi zagotavljal popolno varnost podatkov ni
• Z uporabo določenih t4ehnik, nadzorom dostopa in pretoka in info., varnostnih kopijami podatkov,itd., dosežemo določeno stopnjo varnosti podatkov
• Podatki v zdravstvu so zaupne narave, zato je zagotavljanje njihove varnosti še toliko bolj pomembno
• Varnost info. lahko izboljšamo z naslednjimi ukrepi:
  • Omejevanje fizičnega dostopa do rač.sredstev
  • Preverjanjem istovestnosti (gesla)
  • Uporabo protivirusnih programov in njihovim rednim posodabljanjem
  • Posodabljanjem op.sistemov
  • Uporabo legalne prog.opreme
  • Redno izdelavo varnostnih kopij podatkov
• Omrežno varnost pa povečamo z naslednjimi ukrepi:
  • Uporabo požarnih zidov za varovanje zasebnih omrežij
  • Uporabo kriptografije pri prenosu podatkov po omrežjih
  • Uporabo digitalnih potrdil in elekt.podpisov

POŽARNI ZIDOVI

• Zasebna omrežja se varujejo s požarnimi zidovi
• Požarni zid je strojna in programska oprema, ki omogoča nadzorovan dostop do storitev javnega omrežja, obenem pa uporabnikom javnega omrežja preprečuje vdore v zasebno omrežje

KRIPTOGRAFIJA

• Pri prenašanju podatkov po omrežjih je z določeno opremo mogoče te podatke prestrezati in jih zlorabiti
• S pomočjo kriptografije oz.šifriranja pa te podatke naredimo neberljive, saj je potrebno za razumevanje vsebine podatkov poznati postopek za dešifritranje
• Poenostavljeno povedano je psotopek šifriranja in dešifriranja takšen:
  • Na oddajni strani se s ključem oz.posebnim algoritmom šifriranja, pretvori podatke; tako dobimo šifrirane podatke oz.kriptogram
  • Kriptogram potuje po omrežju
  • Na sprejemni strani, ki pozna dešifrirni ključ, se kriptogram pretvori v prvotne podatke

DIGITALNA POTRDILA IN ELEKTRONSKI PODPISI

• Elektronski podpis se uporablja za identifikacijo uporabnikov in verodostojnosti sporočil
• Digitalno potrdilo oz. elekt.centifikat pridobi uporabnik tako, da deponira svoj elekt.podpis in trajanje veljavnosti podpisa pri overiteljih dig.potrdil, nekakšnih elekt.notarjih (v Slo:SIGEN-CA, NLB, POŠTA SLO,..)
• Ko nekdo sprejme sporočilo od uporabnika, ki ima svoj elekt.podpis, pri notarju zahteva veljaven ključ za čas, ko je bilo sporočilo prejeto
• Za ugotavljanje verodostojnosti sporočila so na oddajni strani po posebnem postopku izračuna število, ki je del sporočila
• To vrednost se podpiše z elekt.podpisom
• Prejemnik ve, da sporočilo ni bilo spremenjeno, če je na sprejemni strani ponovno izračunanoštevilo in število, ki je bilo podpisano, enako

INFO.SISTEMI V ZDRAVSTVU

• Bolnišnični info.sistem (BIS)
• Radiološki info.sistem (RIS)
• Sistemi za arhiviranje in posredovanje slik (PACS)
• sistemi ZN (NIS)

BOLNIŠNIČNI INFO.SISTEM

• Predstvlja množica vseh info.sistemov, ki se uporabljajo v neki bolnišnici in katerih je funkcija je podpora dela z bolniki/varovanci
• HIS sestavljajo:
  • Klinični info.sistemi (nudijo podporo pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju obravnave bolnikov/varovancev
  • Administrativni info.sistemi (podpirajo kadrovsko ter finančno poslovanje in omogočajo spremljanje kakovosti)

RADIOLOŠKI INFO.SISTEMI

• Omogočajo podporo delovnemu procesu na radioloških oddelkih
• Med drugimi:
  • Naročanje in razporejanje B na preiskave
  • Izdajanje navodil B glede pripravna preiskavo
  • Zapis rezultatov preiskav
  • Evidenca in upravljanje z rentgenogrami,…

SISTEMI ZA ARHIVIRANJE IN POSREDOVANJE SLIK (PACS)

• Radiološki odddelki prehajajo vedno bolj iz klasične v digitalno radiologijo=sni več slikanja na film, temveč se slika zajame in shrani v digitalno obliko, prikazuje se na monitorjuali natisne
• Sistemi PACS omogočajo hranjenje oz.arhiviranje ter pošiljanje digitalnih slik po rač.omrežjih

INFO.SISTEMI ZN

• Omogočajo dokumentiranje procesa ZN in predstavljajo orodje za upravljanje izvajanja ZN
• Ima 2 cilja:
  • cilj: podpora delovnemu procesu MS, t.j. zbiranje potrebnih podatkov, pregledovanje, dokumentiranje B stanja, dokumntiranje izvršenih postopkov ZN
  • cilj: omogočiti MS dostop do info. in orodij, kot npr. bibliografskih zbirk podatkov, info. o zdravilih, navodilih o postopkih, ki jih zahteva posamezna bolnišnica,itd.

UPORABA INFO.TEHNOLOGIJE V ZN

• Podpira delo MS na vseh področjih njihovega delovanja: delo z B/V, administraciji in upravljanju, lstnem izobraževanju in izobraževanju B/V ter njihovem raziskovalnem delu

DELO Z BOLNIKI IN VAROVANCI

• Beleženje in načrtovanje neg.postopkov in posegov
• zapis podatkov o B/V
• Prenos podatkov iz nprv za nadzor B vit.funkcij in drugih merilnih instrumentov neposredno v elekt.zapis podatkov
• negovalni načrt
• Avtomatsko obračunavanje porabljenega materiala in stroškov, ki so nastali pri določenem posegu

ADMINISTRACIJA IN UPORAVLJANJE

• Avtomatsko razporejanje zaposelnih po oddelkih, izmenah,itd.
• Uporaba el.pošte za boljšo komunikacijo
• Analiza stroškov in načrtovanje proračuna
• Zagotavljanje kakovosti in analiza dela

IZOBRAŽEVANJE

• Učenje na daljavo s pomočjo telekonferenc
• Uporaba virov na svetovnem spletu
• Priprava predstavitev

RAZISKOVALNO DELO

• Iskanje literature po elekt.bibliografskih bazh podatkov
• Razvijanje strokovnega terminološkega slovarja in klasifikacije ZN,ki bi ju za dokumentiranje ZN in elekr.zapise uporabljale na vseh področjih dela MS
• CINAHL je najpomembnejša bibliografska pod.baza s področja ZN in zdravstva; vsebuje zapise iz več kot 2000 revij in drugih publikacij; v njej je več kot milijon zapisov od leta 1982 dalje; ponuja tudi dostop do nekaterih doktorskih disertacij, konferenčnih zbornikov, programske opreme za izobraževanje, poglavij iz knjig,itd.; dostopna je preko projekta EIFLDirectm ki je nastal kot skupni projekt Zavoda za Odprto družbo in EBSCO Publishing, ki je eden največjih dobaviteljev elekt. In tiskanih strokovnih znanstvenih revij na svetu; http://home.izum.si/izum/ft_baze/EIFL_dostop.htm; dostop tudi z domače strani fakultete, tako da sledite naslednjim povezavamàknjižnica àdigitalna knjižnica à članki,revije, knjige à CINAHL with full text
• MEDLINE: je bibliografska pod.baz, ki omogoča iskanje storkovne in znanstvene literature s področij bioemdicine, stomatologije, ZN, veterine in zdr.varstva; vsebuje bibliografske podatke s povzetki člankov in tudi povezvami na določene članke iz približno 5000 revij od leta 1966; dostop je enak kot do CINAHL-a

ZDRAVSTVENI INFO.SISTEM V SLOVENIJI

• podatki v SLO se izmenjujejo med naslednjimi institucijami:
• Ministrstvo za zdravstvo
• IVZ, ZZV
• ZZZS, druge zdr.zavarovalnice
• Izvajalci zdr.storitev
• Raziskovalnimi institucijami s področja zdravstva

MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO

• Najvišja institucija v Slo., ki izvaja naloge s področja javnega zdravja, zrd.varstva in zdr.ekonomike

IVZ RS

• Skupaj s 9 območnimi ZZV predstavlja osnovo preventivnega zdr.varstva
• Med področja s katerimi se ukvarja IVZ spada: socialna medicina, zdr.ekologija, epidemiologija nalezljivih bolezni, javnozdravstveni lab., zdr.informatika, mentalna higiena, promocija zdravja
• Zbira zdr.info.z namenom načrtovanja, vodenja in razvoja zdr.dejavnosti ter ocenjevanja zdr.stanja prebivalstva
• Med drugim je IVZ skrbnik Perinatalnega IS,IS bolnišničnih obravnav, IS za spremljanje rehabilitacije; zbira tudi podatke o poškodbah pri delu, nalezljivih boleznih,..
• 9 območnih ZZV z izvajanjem nacionalnega programa uresničujejo strateške usmeritve Slo.na podorčju preventivne medicine oz.javnega zdravja
• Delovna področja zavodov so predvsem: higiena, zdr.ekologija, epidemiologija nalezljivih bolezni, socialna medicina, promocija zdravja

ZZZS

• Je zavod, ki je v začetku 90.let vzpostavil lokalno in nacionalno omrežje za izmenjavo zdr.podatkov, poskrbel za nabavo PC in usposabljanje zrd.delavcev za delo z rač.
• Rudi danes razvija in vzdržuje zrd.info.sistem z nacionalnimi pod.zbirkmi ter sistem kartice zrd.zavarovanja, ki je bil uveden leta 2000
• Trenutno uvaja novo KZZ in vpeljuje sistem on-line zdr.zavarovanja
• Izvajalci zdr.storitev: bolnišnice, ZD, lekarne, lab., zdravilišča, zavodi, inštituti,itd., ki opravljajo vsaj eno od zdr.dejavnosti

RAZVIJALCI PROGRAMSKE OPREME ZDR.USTANOVE V SLO

• Spadata podjetji SRCinfonet ter Marand
• SRCinfonet je med drugim razvil:
  • Bolnišnični IS z imenom BIRPIS21
  • IS za podporo v osnovnem zdravstvu z imenom ISOZ21
• Marand je razvil:
  • IS z imenom WebDoctor, ki podpira delo z bolnikom, diagnostiko in terapijo, vodenje zdravljenja ter obračun storitev
• BIRPIS21 je IS, ki omogoča spremljanje vseh dogodkov v zvezi s pacientom v različnih enotah bolnišnice oz.dejavnostih, ki jih določena bolnišnica opravlja; vsebuje vse module, ki so potrebni za učinkovito delovanje katerekoli bolnišnice, vključno z administrativnimi funkcijami na eni strani in visoko tehnološko zahtevnimi strokovnimi med.funkcijami na drugi; pacient je v sistemu vse skozi obravnan kot centralna entiteta
• Med vidnejše funkionalnosti sistema spadajo:
  • Sprejem
  • Arhiv
  • Kreiranje obravnave
  • Nameščanje B v sobo, posteljo
  • Enostavno mesečno fakturiranje
• Omogoča pa tudi vključitev modulov, ki so odvisni od načina dela in same orgniacije ustanove:
  • Povezava z lab., radiološkim IS
  • Skupine primerljivih primerov
  • Prehrana
  • Kategorija ZN
  • Čakalna lista, vrstapatološki, citološki lab.
• ISOZ21 je IS, ki omogoča elekt.zapis podatkov o pacientih in vodenje evidence opravljenega dela
• Namenjen je podpori strokovneg dela v amb
• Vključuje naslednje module:
  • Splošne module
  • Strokovne module
  • Module za delo dentistov
  • Module za delo v patronažni službi in ZN
  • Module za delo v FTH
• Splošni moduli vključujejo:
  • Problemsko listo
  • Čakalno listo
  • Predpisovanje zdravil
  • Povezave z lab.
  • Kategorijo ZN
  • Vpogled v izvide mikrobiološkega lab.po svetu
• STROKOVNI MODULI so pripravljeni po specifičnih potrebah posameznih dejavnosti in vključujejo:
• Dejavnike tveganja za ogroženost za srčno žilne bolezni
• Preventivno delo v gineko.amb.
• Otroško in šolsko sistematiko
• Medicino dela
• vzgojo
• Reševalne prevoze

eZDRAVJE

• To je projekt informatizacije zdr.sistema v Slo. In trenztno predstavlja enega večjih projektov informatizacije javnih sredstev
• Projekt združuje aktivnosti vpeljave rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev na področju zdravstva, s katerimi bo moč zagotoviti učinkovitejše javno-zdr.storitve
• Rezultati projekta bodo omogočili, da se lahko zdr.obravnava bolje prilagodi posameznikom, olajša mobilnost in varnost pacientov, zmanjšuje stroške zdr.storitev ter podpre interoperabilnost v državi in prek meja
• Projekt naj bi potekal vse do l.2015, nekatere aktivnosti pa še do leta 2023
• Cilj projekta:
  • Povečanje učinkovitosti zdr.sistema
  • Dvig kakovosti zdr.procesov z izobraževanjem in usposabljanjem različnih ciljnih skupin na področju e-storitev v zdravstvu
  • Zagotavljanje celovite kakovosti in varnosti v zdr.sistemu

POVEČANJE UČINKOVITOSTIZDR.SISTEMA-KAKO?

• S prenovo in optimizacijo obstoječih zdr.in sorodnih procesov
• S prenovo in nadgradnjo info.komunikacijske infrastrukture
• Z vzpostavitvijo in vpeljavo nacionalnih zdravstveno info.standardov
• Z vzpostavitvijo nacionalnega zdr.info.sistema (eZIS) z njegovimi komponentami:
  • omrežjem zNET
  • portalom zVEM
  • Elektronskim zdr.zapisom (EZZ)
• Z vzpostavitvijo in delovanje Centra za informatiko v zdravstvu, ki bo deloval pod okriljem Ministrstva za zdravstvo RS in strateškim vodstvom Sveta za informatiko v zdravstvu in smernicami Odbora za zdravstveno informacijske standarde ter prevzel centralno vlogo obvladovanja in upravljanja eZIS ter vzdrževanja in nadaljnega razvoja projekta eZdravje po zaključku investicije

DVIG KAKOVOSTI ZDR.PROCESOV-KAKO?

• Z razvojem, izvajanjem in vzdrževanjem programov za večanje dejavne vloge in odgovornosti državljanov v zdravstvu
• Z razvojem, izvajanjem in vzdrževanjem programov za večanje dejavne vloge in odgovornosti drugih akterjev v zdr.sektorju
• Z razvojem in vzdrževanjem programov strokovnih usposabljanj za področje eZdravja

ZAGOTAVLJANJE CELOVITE KAKOVOSTI IN VARNOSTI V ZDR.SISTEMU-KAKO?

• Z razvojem programov za vzpostavitev in implementacijo sistemov kakovosti
• Z razvojem programov, metod in orodij za nadzor kakovosti ter zagotavljanjem akreditacije sistemov kakovosti v zdravstvu
• Z izvedbo izobraževanja in usposabljanja za nudenje strokovne pomoči pri uvajanju celovitih sistemov kakovosti v zdr. Institucije