Izpit iz dermatovenerologije 2015/2016

  1. Funkcija kože
  • Osnovna naloga kože je da zagotovi konstantne pogoje za zapletene biokemične procese, ki omogočajo normalno delovanje človeškega organizma.
  • Maščobe na površini omogočajo prožnost rožene plasti
  • Zaščita pred mehanskimi dejavniki iz okolja
  • Zaščita pred izhlapevanjem in pred snovmi iz okolja
  • Termoregulacija
  • Zaščita pred UV sevanjem
  • Imunska zaščita
  • Sekretorna vloga
  • Vsebuje čutila za zaznavanje

  1. Tri skupine osnovnih eflorescenc
  • Vzbrsti v ravni kože
  • Vzbrsti nad ravnjo kože
  • Vzbrsti pod ravnjo kože

 

  1. Kaj je: makula, papula, pustula, plak, nodus, erozija, razjeda, ragada, urtika, krusta, luska
  • MAKULA oz. LISA: se razlikuje od nespremenjene kože le po barvi ki je lahko rdeča, rjava črna, rumena ali lividna, rdečo imenujemo tudi eritem, nastane zaradi raširitve kapilar in izstopa eritrocitov.
  • PAPULA: je na dotik trda vzbrst ki ima premer manj kot 1 cm, nastane zaradi povečanega števila epidermalnih celic, kopičenja vnetnih in drugih celic v papilarni plasti dermisa, pomembni sta barva in oblika ( ploščata, konveksna, konkavna ali šilasta)
  • PUSTULA: gnojni mehurček, lahko nastane kot primarna eflorescenca ali pa iz mehurčka tako da se ta zapolni z levkociti. Temno rumena vsebina kaže na stafilokokno sivkasta pa na streptokokno infekcijo
  • PLAK: meri več kot 1 cm v premeru, po celični zgradbi ustreza papuli.
  • NODUS: vozel je odraz procesa v usnjici ali podkožju, pri palpaciji zaznamo trden odpor v globini, kožna površina ni spremenjena, nastane zaradi vnetja, rasti benignih ali malignih celic.
  • EROZIJA: povrhnja ranica, ali plitev defekt, ki se do epidermodermalne meje. Natane zaradi blage poškdodbve ali počenega mehurčka ali mehurja. Dno erozije je ponavadi vlažno in ne krvavi.
  • RAZJEDA: ulkus je defekt kože ki sega lahko v podkožje ali globje. Nastane zaradi poškodbe, slabe prekrvavitve ali obojega, pogosto je nepravilne oblike, ostro ali neostro omejen, robovi lahko podminirani. Dno prekriva zdravo granulacijsko tkivo ali pa je neracno in prekrito z vnetnim izcedkom, okolna koža je lahko vneta ali nespremenjena
  • RAGADA: Razpoka, nastane kadar je zmanjšana raztegljivost kože, naprimer zaradi vnetnega infiltrata. Sega med povrhnjico in usnjico, če pa globje pa zelo boli.
  • URTIKA: Je ploščata na dotik mehka vzbrst, natane zaradi vnetne otekline v zgornji plasti ustnice, pojavi se hitro in po nekaj urah izgine, rožnate barve, kadar je močan edem pa bela, lahko so zelo velike, boleze je urtikarija
  • KRUSTA: oziroma krasta, nastne iz posušenega sekreta, lahko je bledorjave, temno rdeče ali temnorjave barve, ponavadi prekriva erozije in ulceracije
  • LUSKA: skvama nastane zaradi nepravilne keratinizacije, lahko so drobne ali večje in debele

 

  1. Lokalno zdravljenje kožnih bolezni
  • Prednost je da lahko neposredno vplivamo na patološko dogajanje v koži
  • Lokalno so zdravili že naši predniki pred tisočletji
  • Velike spremembe nastale po koncu 20 stoletja in v 21. stoletju
  • Znanje o boleznih narašča kar omogoča etiološko zdravljenje
  • Proizvodnja urejena s posebnimi predpisi
  • Fatmacevtske oblike : Tekoče dermalne farmacevstke oblike, Šamponi, Zdravilne pene, obkladki, dermalni praški, poltrde dermalne farmacevtske oblike, emulzije, Mazila, Geli, Paste, Topli obkladki, zdravilni obliži, transdermalni obiži, farmacevtske oblike za izpiane, farmacevtske oblike pod tlakom,

 

  1. Kako so sestavljeni pripravki za lokalno zdravljenje

Sestavljeni so iz zdravilne učinkovine, vode in druge hidrofilne sestavine, emulgatojev, konzervansov, antioksidantov, zgoščevalcev in pospeševalcev

  1. Pomen negovalnih-indiferentnih lokalnih pripravkov
  • vpliv na električne lastnosti kože
  • sprememba površine kože
  • ureditev luščenja
  • antimitotični učinek
  • protivnetni učinek
  • umirjanje srbeža

 

  1. Melanom

Melanom je rak ki nastane zaradi maligne alteracije pigmentnih celic (melanocitov) Večinoma se pojavlja na koži, je najnevarnejši tumor v dermatologiji, pojavi se na katerekmoli organu kjer so melanociti, vzroki za nastanek so verjetno multifaktorski, tako kakor večino rakastih obolenj. Med dejavnike tveganja uvrščamo generično občutljivost ,pigmentne nevuse, UV sevanje in tip polti. Poznamo Lentiginozni tip, površinsko razširjen tip, nodularni tip, akralni lentiginozni tip, neopredeljen tip. Zasevanje tumorja je limfogeno in hematogeno prej pa ne povzroča težav.

  1. Kakšne so klinične spremembe v znamenju, ko prične maligno alterirati

V začetni fazi ki je ozdravljia ga od pigmentnega nevusa razlikujemo po asimetrični obliki, nepravilni ali nejasni omejitvi, nehomogeni pigmentaciji, in po nekaterih anamnestičnih podatkih (srbenje, bolečina, spontana krvavitev)

 

  1. Nemelanomski raki (BCC, SCC)

BCCJe oblika kožnega raka, ki nastane iz bazalnih celic pokožnice. Raste počasi, redko metastazira, kaže pa se kot suh, obarvan del kože s sijočo površino ali pa kot ranica, ki se ne zaceli, vozlič ali krastica.Pojavlja se na koži, izpostavljeni UV-žarkom, najpogosteje pa na koži zgornjih dveh tretjin obraza (nos, lica, čelo, senca, uhlji).

SCCJe drugi najpogostejši kožni tumor. Je rak iz celic ploščatega epitelija, ki se pojavi večinoma pri starejših (po 60. letu), najpogosteje v spodnji tretjini obraza in spodnji ustnici. Lahko pa nastane kjerkoli na koži. Prav tako je njegov nastanek povezan s povečano izpostavljenostjo UV-sevanju. Pomembni dejavniki pa so tudi kronična vnetja, predhodno rentgensko obsevanje, kronična izpostavljenost karcenogenim snovem (katran, poliklorirani aromatski ogljikovodiki, arzen).

 

  1. Zaščita pred soncem

Imamo različne možnosti, da se zaščitimo pred škdljivimi učinki UV sevanja :preventivne ukrepe, zaščitne mehanizme v koži, pripravke s kemičnimi filtri, pripravke s snovmi, ki odbijajo svetlobo, kombinirane pripravke s kemičnimi filtri, izogibanje sonca med 10 in 16 uro, pokrivala s širokim robom ter svetla in ohlapna oblačila, zaščitna očala.

 

  1. Imunski mehanizmi neželenih učinkov zdravil (naštej, opiši )

Tip I: posredovan z IgE
(npr. koprivnica, anafilaktični šok po penicilinu)

Tip II: citotoksične reakcije
(npr. imunska trombocitopenična purpura, pemfigus)

Tip III: reakcije imunskih kompleksov
(npr. levkocitoklastični vaskulitis, serumska bolezen, Arthusova reakcija, SLE)

Tip IV: T-celične reakcije
(alergijski kontaktni dermatitis, fotoalergijski dermatitis)

 

  1. Neimunski mehanizmi neželenih učinkov zdravil (naštej, opiši )

NEimunski povzročeni medikamentozni eksantei so pogostejši od imunskih in nastanejo, kadar zdravilo povzroči medikamentozni eksantem brez sodelovanja imunskih mehanizmov.

  • -zaviranje ciklooksigenaze (Lahko sproži urtikarijo )
  • neposredna histaminska reakcija ( nastanejo urtikarije, anafilaktoidne reakcije zaradi sprostitve učinkovin iz opijatov)
  • -motnje v presnovi kinina (zaradi zdravljenja zvišanega krvnega tlaka)
  • -prirojene pomankljivosti nekaterih encimov (kažejo se s hemolitično anemijo)
  • -toksične reakcije ( primera : stopatitis, anagena alopecija)
  • -neželene reakcije zaradi napačne uporabe zdravil ( nastanek razjede kože,nastanek žilnih strdkov )
  • -izbruh ali poslabšanje prehodne kožne bolezni
  • -nepojasnjene reakcije

 

  1. Kaj je anfilaksija, stopnje (opiši klinično sliko in zdravljenje)

Anafilaksija življenje ogrožajoča, generalizirana preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v minutah in katere del so življenje ogrožajoči simptomi in znaki prizadetosti dihal (edem sluznice grla, bronhospazem) in kardiovaskularnega sistema (hipotenzija, sinkopa).

  1. SRBENJE ( dlani, podplatov, lasišča, nato povsod) IN URTIKARIJA
  2. MOTNJE DIHANJA IN PREBAVE

III.  HIPOTENZIJA, OMOTICA

  1. ŠOK IN NEZAVEST

KLINIČNA SLIKA:

  • srbenje, rdečica,koprivnica,nemir,kihanje,tahikardija
  • Dušenje, kašelj, stiskanje v grlu, bronhospazem
  • “cmok” v grlu, hripavost, bruhanje, driska, krči,vrtoglavica, omotica
  • Šok, izguba zavesti, krži, inkontinenca

 

ZDRAVLJENJE:

  1. Adrenalin
  2. Antihistaminik
  3. Glukokortikoid
  4. Aminofilin

 

  1. Najpogostejši vzroki anafilaksije

Strup žuželk ,hrana (morski sadeži, soja, ajda, arašidi, lešniki, jajca, sadje, želatina),zdravila (penicilin, cefalosporini, mišični relaksanti, glukokortikoidi,…),lateks,specifična imunoterapija in alergološki testi,hormoni, encimi,cepiva.

  1. Urtikarija in angioedem
  • Preobčutljivost tipa I, posredovana z Ig E: antibiotiki, zlasti penicilin
  • Anafilaktoidni mehanizmi z neposrednim, nespecifičnim sproščanjem histamina in drugih posrednikov vnetja: nesteroidni antirevmatiki, insulin, kaptopril
  • Angioedem: 1/10.000 zdravljenj s penicilinom

 

  1. Vrste, vzroki in zdravljenje urtikarij (opiši)

VRSTE :

  • AKUTNA < 6 tednov
  • KRONIČNA > 6 tednov, urtike so dnevno prisotne, oz. vsaj 2 x na teden
  • EPIZODIČNA > 6 tednov, manj kot 2 x na teden

VZROKI:

  • 50 % IDIOPATSKI
  • 40 % INFEKT ZG. RESP. TRAKTA
  • 9% ZDRAVILA
  • 1% HRANA

 

ZDRAVLJENJE: Zdravljenje akutne in kronične urtikarije temelji na zdravilih, ki se imenujejo antihistaminiki. Uporabljamo novejše, ki naj ne bi povzročali zaspanosti. Pogosto je potrebno jemanje večjih odmerkov; če je treba, tudi štirikratni običajni dnevni odmerek. Pri akutni urtikariji so poleg antihistaminikov za hitro umiritev bolezni velikokrat potrebna tudi kortikosteroidna zdravila (npr. medrol), ki pa jih je treba jemati le nekaj dni.
Poleg zdravljenja z zdravili je zelo pomembno izogibanje vzročnim in sprožilnim dejavnikom.

 

  1. SJS in TEN

SJS– Stevens-Johnsonov sindrom

Je oblika toksične epidermalne nekrolize, ki je lahko smrtna in se kaže s prehladom, gripo. Pride do luščenja pokožnice od usnjice ter vrhnjice sluznic. Sledi vdor mikroorganizmov.

Simptomi: vročina, pri gripi podobni simptomi, kasneje boleče rdeče ali vijoličaste spremembe na koži, ki so podobne opeklinam ter se luščijo. Pojavljajo se mehurji. Oči so rdeče, boleče, solzne.

Vzroki: motnja imunskega sistema. Neustrezno imunsko reakcijo, ki vodi v Stevens-Johnsonov sindrom, lahko sprožijo določena zdravila in okužbe. Nagnjenost k pojavu Stevens-Johnsonove sindroma je povezana tudi z genetskimi dejavniki.

Stevens-Johnsonov sindrom lahko povzročijo zdravila, kot so: zdravila za putiko, protibolečinska zdravila, protimikrobna, zdravila za zdravljenje krčev, ali pri zdravljenju z obsevanjem in infekcijske bolezni (herpes simpleks, pljučnica, HIV, hepatitis).

Zdravilo, za katerega obstaja sum, da je povzročilo Stevens-Johnsonov sindrom, je treba nemudoma ukiniti. Zdravimo naprej s kortikosteroidi, antibiotiki, humani imunoglobulin, nadomeščamo elektrolite.

TEN– toksična epidermalna nekroliza
Vzrok: izzovejo zdravila in je smrtna v več kot 45 %.
Najvrjetneje preobčutljivostna reakcija tip IV (citotoksični limfocit T proti epidermalnim celicam, sproščajo se številni citokini, ki povzročijo smrt)

  • splošna prizadetost,
  • visoka telesna temp.
  • somnolenca

Podobni simptomi kot pri gripi, eritem najprej na obrazu, trupu, kasneje pa nastopijo še velike bule , močno izpadanje las in spremembe na nohtih.

Zdravljenje s kortikosteroidi v visokih odmerkih.

 

  1. Diagnostika pri neželenih učinkih zdravil
  1. tip alergijske reakcije

Sem vključujemo šokovno stanje in nezavest skupaj s hipotenzijo, krči in inkontinenco in je zadnji stadij anafilaksije oz. preodzivnosti telesa na alergen. Je povezan s tipom 1 imunskega mehanizma – posredovan z IgE protitelesi.

Vzroki:

  • hrana (soja, jajca, orehi, morski sadeži, ajda, arašidi, lešniki, sadje, želatina)
  • piki žuželk (strup)
  • zdravila (penicilin, cefalosporin, miš. relaksanti, glukokortikoid…)
  • lateks
  • specifična imunoterapija, alergološki testi
  • hormoni, encimi
  • cepiva

 

Aplikacija terapije:

  • ADRENALIN:
    • m.: zgodaj, blaga in počasi napredujoča anafilaksa, ni i.v. pristopa, P ni monitoriziran
    • v.: šok, hudo dušenje, slabšanje, P mora biti monitoriziran
  • Anithistaminik
  • Glukokortikoid
  • Aminofilin

 

Dokumentiramo: status ob pregledu (RR, pulz pred zdravljenjem), merjenje VF (tudi PEF on SpO2), dana zdravila (po minutah natančno!), odziv na zdravila, opazovanje 24h (pozornost na recidiv v kasni fazi)

Preventiva: IZOGIBANJE sprožilnemu dejavniku (po anafilaksiji – k alergologu, dokaz spr. Dejavnika (anamneza, kožni vbodni testi, specifični IgE, provokacijski testi), set za samopomoč, imunoterapija

Set za samopomoč: Antihistaminik (2 tbl; cenzitrin, feksofenadin, loratadin), glukokortikoid 2 tbl (metilpredinzolon 32mg), adrenalin (avtoinjektor ali ampula)

 

  1. Bulozna epidermoliza

– avtoimunska bulozna kožna bolezen
– kronična bolezen
– pogostejša pri Afričanih, v Evropi redka

Vzrok za to bolezen je nastanek protiteles proti antigenom bazalne membrane epidermisa ni poznan. Povezujejo jo z amiloidozo, črevesnimi boleznimi in limfomi. Kožne spremembe so podobne bulozni pemfigoidi, lahko posnemajo tudi druge bulozne dermatoze.
Je simptomatska, ni preizkušenega načina zdravljenja.

 

  1. Bulozni pemphigoid, pemphigus vulgaris

Bulozni pemfigoid, BP. Anamneza je brez posebnosti, pogosteje zbolijo starejši.
Mehurči in mehurji so za razliko od pemphigus vulgaris (PV) napeti, delno hemoragični (okvara kapilar). Pogosto se pojavijo na pordeli koži oziroma na urtikariji podobnih eflorescenc. Ob izbruhu srbijo, erozije in delno hemoragične kraste, ki mehurjem sledijo pa bolijo.

Bolniki na začetku niso prizadeti, kasneje postanejo izčrpani, pojavi se sekundarna anemija.

Terapija: bolezen je benignejša kot PV. S kortikosteroidi, imunosupresivno zdravljenje.

Vulgarni (navadni) pemfigus, PV.
– praviloma obolijo odrasli,
– v poljedelskih predelih
Prvi znak so posamezne erozije ustne sluznice, ki se ne odzovejo na lokalna zdravila. Nekaj mesecev kasneje se razširi na nosni vhod, po lasišču, v pazduhi mehurčki, ki kmalu počijo.

Vzrok bolezni so protitelesa, usmerjena proti antigenom dezmosomov. Z DIF (direktno imunofluorescenčno preiskavo prikažemo vezana protitelesa, običajno razreda IgG.

Mehurčki se pri PV pojavijo v koži, ki ne kaže predhodnih vnetnih sprememb. Ne srbijo. Če podrgnemo s prstom izzovemo nastanek novega mehurčka. Bolniki se slabo počutijo, nimajo moči, če so prisotne večje površine, lahko nastopi dehidracija. Telesna temp. ni zvišana. Zdravljenje podobno kot BP.

  1. Psoriaza
    Spada pod eritematoskvamozne dermatoze. Eritem (rdečina) in luščenje kože.
    Psoriaza vulgaris (luskavica)
    – ena najpogostejših kožnih bolezni, lahko spremlja P do konca življenja
    – zbolijo predvsem belci
    – poznamo Zgodnjo psoriazo tip 1 se začne pred 40. letom, tip 2 pozna pa po 40. letu
    – značilne so ostro omejene bunčice (papule), pokrite z luskami, ki se rade združijo v večje rdeče plošče (plake)
    Značilno je zmerno srbenje, zvečana temp., mrzlica, slabost, izgubljanje tekočine. Luskavico ugotavljamo po anamnezi, klinični sliki.
    Zdravljenje: lokalno (kortikosteroidi, salicilna kislina), sistemsko (citostatiki, ciklosporin, fotokemoterapija, biološka zdravila).

 

  1. Atopijski dermatitis

Nastane ob neposrednem kontaktu z alergenom, ti pa so : nikelj, krom… ali na kratko nakit. AD ima 3 faze: akutna, pri katerem opazimo eritem, papule, vezikule; luščečo fazo in fazo ozdravitve – gre za kronični proces bolezni. V zdravstveno vzgojo vključimo izogibanje alergenom, ki so sprožili alergijsko reakcijo – oseba naj ne nosi dražečega nakita oz. naj ne bo v neposrednem stiku z alergenom, jemanje ustrezne terapije (mazila, tbl…), alergen naj bo zapisan na vidnem mestu.

  1. Strepto in stafilodermije
    – pogosteje pojavlja v slabih higienskih okoliščinah
    – povzročitelja Streptococcus pyogenes in Staphylococcus aureus posamezno ali skupaj pri mešanih okužbah
    – bolezen se pojavi na mestih zelo drobnih poškodb, na odkritih mestih kože
    -hitro prenaša na druge ljudi
    Najprej majhen mehurček, v parih urah vse večji. Nastane erozija in neprozorna krasta, ko mehur poči. Pojavljajo se na obrazu (orog nosu, ust), vratu, rokah, podlahet in lasišču. Večkrat zbolijo otroci.
    – srbenje, pekoč občutek
    – bolezen hitro širi
    – lahko povečane regionalne bezgavke
    Diagnoza: herpes simplex.
    Zdravljenje: debele kraste omehčamo z oljnimi oblogami in jih odstranimo. Sveže mehurje odpremo, na erozije dajemo obloge s fiziološko raztopino. Lokalni antibiotik.

 

  1. Mikoze
    Glivična bolezen ali mikoza. Glivične okužbe spadajo med najpogostejše kožne bolezni. Prevalenca se povečuje, nezdravljene potekajo kronično, se širijo po telesu iz povrhnjih v globje plasti kože ali na druge ljudi.
    Poznamo globoke in sistemske mikoze.

    SUBKUTANE (GLOBOKE) MIKOZE
    so kronično potekujoča ganulomska vnetja, ki nastanejo po inokulaciji nekaterih gliv v dermis ali subkutis.

    SISTEMSKE MIKOZE
    širijo z mesta okužbe v notranje organe. Koža je lahko vstopno mesto oužbe. Med sistemske mikoze uvrščamo 1. endemične sistemske mikoze (pojavljajo predvsem v predelih s toplo in vlažno klimo). 2.opurtunistične sistemske mikoze (pri P z imunsko pomanjkljivostjo).

 

  1. Bradavice in moluske
    Bradavice
    povzroča humani virus papiloma. Bradavice so zelo razširjene, japogosteje prizadanejo mladino. Prenašajo se s človeka na človeka. Včasih spontano izginejo. Pogosto na rokah.
    Zdravljenje z zamrzovanjem s tekočim dušikom, laserskimi žarki, salicilno kislino.Moluski (genitalne bradavice)
    Bolezen se prenaša s predmeti, včasih s stikom z obolelo osebo. Prizadane pogosto otroke.
    Povzročitelj je dermotropni virus. Značilne so voščeno bele, rumenkasto ali bledo rožnate papule, ki so v sredini nekoliko vgreznjeni.
    Zdravljenje: majhne papule odpremo z iglo, večje pa z ostro žličko v lokalni anesteziji.

 

  1. Spolnoprenosljive okužbe

Bakterijske: sifilis, gonoreja, mehki čankar
Virusne: genitalni herpes, genitalne bradavice, okužba s HIV/AIDS, hepatitis B in C. Povzročitelji virus herpes sipleks, humani virus papiloma, HIV, virus hepatitisa B in C.
Glivne: kandidoza, dermatofitija.
Praživali: trihomonoza.
Ektoparaziti: garje, sramna ušivost

[wp_ad_camp_1]

  1. Skabies ali garje ali srbečica

So nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei ali srbec. Samica odlaga jajčeca v rovčke na koži, bolezen pa se najbolj aktivno odraža ponoči (ogreto okolje). Lahko se okužijo ljudje vseh ras in v vseh življenjskih obdobjih, vendar jih pri ljudeh z višjim higienskim standardom jih težko spoznamo.

Navadno se nahajajo med prsti (rok in nog), pregibnih oz. stičnih delih telesa (zapestja, pazduhe, gluteusi, stegna, moško spolovilo), na prsnih bradavicah, v predelu popka in pasu.

Prenašajo se s tesnim telesnim stikom (ista postelja, spolni stiki).

Klinična slika: rovčki s krusto na začetnem delu in izboklino na končnem delu rovčka, opažamo drobne papule v parih, številne ekskoriacije

Zdravljenje: 3 zaporedne dni mažemo kožo celotnega telesa (pri otrocih vključimo tudi lasišče) s farmakološkimi pripravki: kreme/ emulzije (Eurax), žveplo v vazelinu (odrasli 10-20%, otroci 6%);

Po zaključnem zdravljenju: tuširanje, zamenjamo posteljnino, perilo (operemo, prelikamo, kemična čistilnica in zračenje 4-5dni), predmete pa čez noč pustimo na temperaturi pod 0°C (pršica toplotno zelo občutljiva)

 

  1. Klinična slika pri boleznih ven (razdelitev, opis)

ZNAKI: varice, edemi, hiperpigmentacije, dermatitis, atrofije, venska razjeda

SIMPTOMI: bolečine, težke noge, krči, srbenje, pekoč občutek goleni

RAZDELITEV:

  • C:
    • C0 – simptomi brez vidnih znakov KVP
    • C1 – teleangiektazije in/ali retikuralne varice (tanke, nitkaste)
    • C2 – večje varice
    • C3 – otekanje ali edemi (običajno samo na eni nogi)
    • C4a – hiperpigmetacije in/ali hipostazični dermatitis (na goleni)
    • C4b – lipodermatoskleroza in/ali bele atrofije
    • C5 – zaceljena venska razjeda
    • C6 – venska razjeda
  • E
    • Ec – kongenitalna
    • Ep – primarna
    • Es – sekundarna
    • En – etiologija ni najdena
  • A
    • As – superficialne vene (1-5)
    • Ad – goboke vene (6-16)
    • Ap – perforantne vene (17, 18)
    • An – ni ugotovljenih sprememb na venskem sistemu
  • P
    • Pr – refluks
    • Po – obstrukcija
    • Pr, o – refluks in obstrukcija
    • Pn – ni ugotovljena venska patofiziologija

Končna diagnoza izgleda tako -> C6/S, C4b, Ep, As, Ap, Pr; 7.4.2011

 

  1. Zdravljenje venskega popuščanja

VP zdravimo z večimi pristopi: mikozidni favonoidi (venoaktivna zdravila), skleroterapijo, kompresijsko terapijo, lokalno terapijo, operativno terapijo in svetlobno terapijo . Zdravljenje je pravtako vezano na stopnjo KVP.

 

Kompresijska trp: pospeši pretok v venah, zmanjša venski refluks, izboljša delovanje mišičnih črpalk, zmanjša edem in izboljša limfno cirkulacijo in ima centralni hemodinamski efekt (kri ne zastaja v nogah).

Poznamo dolgoelastične (DE) in kratkoelastične (KE) povoje. DE so več kot 100% raztegljivi in delujejo na aktivni kompresiji tako med hojo kot v mirovanju. KE manj raztegljivi (do 100%) in delujejo na pasivni kompresiji vendar le pri hoji, zato so lahko nameščeni več dni.

 

Venoaktivna zdravila: zmanjšujejo vnetje mikrocirkulacije; Detralex, Hepan, Venitan

Svetlobni viri: lasersko, IPL (intenzivni pulzirajoč laser), radiofrekvenčna tehnologija

Skleroterapija: mašenje problematičnih žil s tekočimi sredstvi ali penami

Operativno odstranjevanje varic: flebektomija

DE: dolgoelastični povoji

KE: kratkoelastični povoji

  • C0 – venoaktivna zdravila (Detralex, Hepan, Venitan)
  • C1 – venoaktivna zdravila, svetlobni viri, skleroterapija
  • C2 – venoaktivna zdravila, skleroterapija, OP
  • C3 – venoaktivna zdravila, kompresijska trp (DE/KE; komp. nogavice 2)
  • C4a – venoaktivna zdravila, kompresijska trp (KE; po evaluaciji edema – komp. nogavice 2)
  • C4b – venoaktivna zdravila, kompresijska trp (KE; po umiritvi vnetja – komp. nogavice 2)
  • C5 – venoaktivna zdravila, skleroterapija, OP, kompresijska trp (DE/komp. nogavice 2)
  • C6:
    • etiološko zdravljenje: venoaktivna zdravila, skleroterapija, OP, kompresijska trp (DE bolj učinkoviti)
    • odstranjevanje odmrlega tkiva/pospeševanje čiščenja: nekrektomija (kirurško, obloge, obkladki, mazila, ličinke), lokaliziran negativni podtlak
    • pospeševanje celjenja/ spodbujanje granulacije + epitelizacije: kritje (kožni transplantanti), biostimulacija, hiperbarična kisikova terapija (sistemska ali lokalna)
    • lokalno zdravljenje: vlažno-toplo okolje (sodobne obloge), kontrola izločka (obloge, kompresija)
    • sistemsko zdravljenje: zdravljenje morebitne infekcije, nadomeščanje mikroelementov, analgetična trp

 

  1. Zdravstvena nega venske golenje razjede

Zdravstvena nega VGZ zajema lokalno zdravljenje z nameščanjem primernih oblog in kontrolo izločka, pospeševanjem celjenja (epitelizacija in granulacija) s krijem iz kožnih transplantatov ali hiperbarično kisikovo terapijo, odstranjujemo odmrle dele tkiva ter etiološko zdravimo preko venoaktivnih zdravil, skleroterapijo, kompresijsko terapijo, lahko tudi OP.

Obloge izbiramo glede na:

  • barvo: A – 100% granulacija, brez fibrina in mrtvin

-poliuretanski filmi, membrane; terapevtske, akrilne obloge, stanjšane

poliuretanske pene, hidrokoloidi, obloge s kolageni, hidrofibre,

hidrokapilarne obloge

B – 50-100% granulacija, prisoten fibrin, brez mrtvin

-poliuretanske pene, silikonske pene, hidrokapilarne obloge, hidrofibre

C – 50% granulacija, prisoten fibrin, brez mrtvin

-hidrogeli, alginatne obloge, obloge z dodatkom Ringerja ali fiziološke

D – zelo malo ali nič granulacije, prisoten fibrin in mrtvine

-hidrogeli, poliuretanski filmi, alginati

  • izloček: kontroliran – preveza 1x/teden

delno kontroliran – preveza na 2-3dni

nekontroliran – preveza 1x/dan

  1. Razdelitev limfedemov

NA VZROK:

Primarni:

  • hereditarni (podedovani) ali sindromni
    • ob rojstvu,
    • otroci, ­-> med seboj se različno povezujejo
    • odrasli

Sekundarni:

  • malignomi ali benigni:
    • primarni tumor, metastaze, rekurence;
    • radioterapija, kemoterapija, OP; -> med seboj se različno povezujejo
    • infekcija, poškodbe…

Flebolimfedemi

Lipolimfedemi

Sistemski edemi z limfedemom

Travma in limfedem

NA STADIJ:

1.: samo zvečer

2.: zvečer + zjutraj

3.: zvečer + zjutraj + enormen s kasnimi posledicami

 

  1. Stadiji limfedemov

1.: samo zvečer

2.: zvečer + zjutraj

3.: zvečer + zjutraj + enormen s kasnimi posledicami

  1. Kompresijska terapija pri limfedemu in drugi načini zdravljenja

izvaja se večplastno z neelastičnim povijanjem (kratkoelastični povoji), saj so pritiski pod povoji v mirovanju nizki, pri hoji pa zelo veliki – temu primerno je zato večdnevno nošenje teh obvez. Povijati mora ustrezno usposobljeno osebje.

Drugi načini zdravljenja: ročna limfna drenaža, presoterapija, lokalna terapija razjed, UZ terapija, nizkofrekvenčna laserska terapija, infra rdeča savna, kineziterapija, kompresijska oblačila s ploskim tkanjem, individualna ali skupinska telovadba, plavanje in dihalne vaje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja